Sopotnik stavbne dediščine

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 4. februar 2021 / 23:26  

»Nisem delal za stroko, ampak za ljudi, za našo skupno kulturno dediščino,« je na odprtju razstave o svojem konservatorskem delu na Gorenjskem v nagovoru dejal arhitekt in konservator prof. dr. Peter Fister. Sodelavci kranjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine so razstavo v tamkajšnji galeriji pripravili ob njegovi osemdesetletnici.

Kranj – Razstava, ki je najprej zaživela v spletni različici, je konec januarja dobila še svojo galerijsko postavitev. S pomočjo gradiva, ki ga hranijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj, so razstavo ob sodelovanju z dr. Petrom Fistrom – junija lani je praznoval osemdeset let – pripravili sodelavci kranjske enote. Kot je k razstavi uvodoma poudarila vodja projekta mag. Maja Avguštin, so se omejili predvsem na Fistrovo konservatorsko delo.

Arhitekt, konservator, mednarodni raziskovalec, pionir izdelave revitalizacijskih načrtov, ob tem pa človek z zelo spoštljivim odnosom do kulturne dediščine prof. dr. Peter Fister je bil na takratnem Zavodu za spomeniško varstvo Kranj zaposlen med letoma 1966 in 1974, svoje raziskovalno delo na področju varstva kulturne dediščine tako doma kot v tujini pa je nadaljeval tudi kasneje ob profesorskem delu na nekoč FAGG, danes Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. »V osmih letih zaposlitve je prispeval približno sedemdeset odstotkov vse dokumentacije takratnega Zavoda in izrisal več kot 150 arhitekturnih načrtov. Sistematično je pristopal k izdelavi dokumentacije uličnih fasadnih nizov v mestnih in trških jedrih (za potrebe izdelave barvnih študij fasad), portalov, rezljanih vratnih kril, kašč, znamenj, napajalnih korit in avtentičnih vaških ambientov,« je pojasnila Avguštinova. Izbor načrtov je na ogled na tokratni razstavi, še posebno izstopajoči pa so načrti za mestno jedro Tržiča, Šivčevo hišo v Radovljici, obnovo gradu Kamen ...

»Lepo je videti tako skrbno pripravljeno predstavitev mojega dela na Gorenjskem. V letih mojega delovanja tu sem bil izredno hvaležen, da sem lahko v slovenski prostor prenesel strokovno delo iz svojega študijskega in raziskovalnega obdobja v Franciji. Številne osebne izkušnje so vplivale na mojo zvezanost vrednotam, ki so povezane z odnosom do dediščine, ne le naše, ampak po vsem svetu,« je ob razstavi povedal jubilant. »Kar vidite na razstavi, nisem delal zaradi stroke, ampak za ljudi, za lastnike te kulturne dediščine, ki govori o njihovih in naših prednikih.« Peter Fister poudarja, da strokovna izhodišča pri skrbi za našo stavbno zgodovino v povezovanju z nematerialno dediščino prinašajo visoko vrednost za okolje – to je danes ideal od Kitajske prek Evrope do Afrike in Amerike.

Dediščina za prihodnost

Znanstveno-raziskovalna pot Petra Fistra je izjemna in bogata. V Sloveniji je uvedel metodologijo interdisciplinarnega načrtovanja revitalizacije arhitekturne dediščine, razvil je mednarodno primerljivo metodo dokumentiranja arhitekturnih spomenikov, ki so jo sprejeli tudi kot posebno dokumentacijo za potrebe Unescovega seznama svetovne kulturne dediščine. Vodil je izdelavo načrtov varstva in prenove več kot štiridesetih spomeniško zaščitenih mestnih in vaških jeder v Sloveniji in po Evropi. Nekateri primeri z Gorenjskega so predstavljeni na razstavi. Na Fakulteti za arhitekturo je ustanovil tudi osnovni arhiv dokumentacije arhitekturne dediščine Slovenije (gre za več kot pet tisoč nalog), ki je sedaj prenesen v Državni arhiv Slovenije pod naslovom Korpus slovenske arhitekture.

Na razstavi ob Fistrovih biografskih podatkih ter bibliografiji njegovih publikacij in številnih strokovnih objav izvemo tudi, kako je snoval Zbirko Korpus slovenske arhitekture, poleg izdelanih plakatov so prikazani tudi primeri skicirk, načrtov, zapisov, predstavljene so nekatere strokovne publikacije, ki jih je podpisal … Navduši pa nas tudi njegov slikarski opus. Ko sta z ženo Majdo, po stroki etnologinjo, raziskovala arhitekturno dediščino Zilje, Roža in Podjune, je ustvaril tudi številne akvarele.

Na vprašanje, ali je danes odnos javnosti do kulturne dediščine tak, kot so si želeli in si za prihodnost predstavljali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, sogovornik pravi, da največkrat ne. »Še vedno ne priznamo predpisov, predlogov in napotkov ter mednarodnih izkušenj s stavbno dediščino. Ne zavedamo se namreč, da je ohranjanje dediščine iz preteklosti izhodišče za življenje v prihodnosti.«

V svojem poklicu je še vedno dejaven, nanj naslovijo marsikatero željo po nasvetu za posamezne prenove. Trenutno strokovno pomaga pri prenovi železniške postaje v Kočevju iz leta 1893, v Žužemberku svetuje pri ohranitvi in obnovi kapelice, ki je tamkajšnja posebnost … »Največje pohvale pa prihajajo z vsega sveta, saj se je v zadnjih treh letih nabralo več kot tisoč omemb, povezanih z mojim strokovnim delom, članki, publikacijami. Lahko pa rečem, da je pohvala mojemu preteklemu delu tudi ta razstava, za katero se zahvaljujem vsem, ki so jo pomagali ustvariti,« je še povedal – v upanju, da jo bo lahko videlo čim več ljudi.