O žirovskem besedju

Besede za žirovski slovar je naslov geselskega slovarja, ki ga je izdala specialistka leksikologinja Ljudmila Bokal in je odličen humus za rast bodoče enciklopedije žirovskega besedja.

Narečja so posebno bogastvo našega jezika. V sedmih narečnih skupinah jih je v Sloveniji čez petdeset. Med seboj se ločijo po glasovih, naglaševanju in seveda besedah samih. Čas, v katerem živimo, ni naklonjen njihovemu ohranjanju. Kot v uvodu h knjigi piše dialektologinja mag. Francka Benedik, je drugačen način življenja povzročil, da izginjajo številne besede in druge prvine posameznih narečij. »Veseli smo lahko, da se nekateri posamezniki trudijo, da bi se vsaj v pisni obliki ohranil domači besedni zaklad. Prispevek k temu bo tudi slovar žirovskega govora, ki ga s še nekaterimi sodelavci pripravlja Ljudmila Bokal. Predhodnik slovarja je pričujoči geslovnik.«

Knjigo Besede za žirovski slovar – geselski slovar je v samozaložbi izdala specialistka leksikologinja Ljudmila Bokal, po rodu iz Žirov, soavtorica, avtorica in/ali urednica pri več slovarskih delih, od Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Slovenskega pravopisa do različnih pojmovnikov in slovarjev slovenskih strokovnih jezikov. Bokalova v maniri svoje strokovne podkovanosti geslovnik odpira z navodili, kako iskati, izbirati, pripravljati besede za geselski slovar. Z njimi poziva žirovske rojake, ki jim je knjiga v prvi vrsti namenjena. Lahko jo razumemo tudi kot dokumentiran zapis žirovskega govora in govorice za prihodnje rodove, morda kot spodbudo k teh pogostejši rabi, uvajanju besed, pojmov v ponovno uporabo.

»Geselski slovar je res namenjen predvsem Žirovcem, ampak kdor ima nekoliko širša obzorja (posebej iz vrst strokovnjakov), bo v njem takoj opazil stranske 'učinke'. Prvi je ta, da lahko posamezna dejstva (metodo kot tako) navežemo tudi na druge govore, tudi iz drugih narečnih skupin. Take misli je potrdila profesorica s štajerskega konca Slovenije, ki je omenila, da bo z veseljem predstavila slovar svojim študentom. Po drugi strani pa izdaja vmesne stopnje do 'pravega' slovarja tudi pojasnjuje, kako se dela vsak slovar; slovaropisje je dolgotrajno in drobnjakarsko delo,« pojasni sogovornica in dodaja, da slovar sicer ni imel »vzgojnega« namena, da bi v stvarnosti ponovno uvajali besede in z njimi pojme, ki so mogoče že prešli, saj kot pravi, se na tem mestu jezikoslovci nočejo »mešati« v življenje jezika. »Naj ta živi po svoje. Ker smo ravno v bližini slovenskega kulturnega praznika, sem se spomnila na Prešernov verz: Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril. Majčkeno pa kar drži. Odkar se ukvarjam z mojim domačim govorom, uporabljam veliko več 'žirovskih' besed. Mogoče bo to veljalo še pri kom.«

Enega od rekov iz slovarja – vsi ljudje vse vedo – je avtorica knjige izbrala za svoje vodilo pri snovanju knjige. To temelji na »terenskem delu« – torej zbiranju besed, besednih zvez, pomenskih sklopov, ki so značilni za žirovski govor kot del poljanskega narečja. Ustvarila je celo mrežo sodelavcev, pošiljavcev besed, sama pa je po vseh načelih leksikografske stroke poskrbela za ustrezno »obdelavo in hranjenje« žirovske govorice – česar doslej ni storil še nihče.

»V red sem spravila te 'besedne listke'. Ta besedna zveza zelo nazorno izraža, kako je akademikinja ddr. Marija Stanonik, katere gradivo je temelj slovarja, pred skoraj petdesetimi leti v svoji delovni in zbirateljski vnemi, a tudi slovarski, na listke vseh vrst in velikosti, kar ji je pač prišlo pod roke v trenutku 'slišanja', pisala besede. Še zdaleč pa ni vse ostalo pri tem. Njeni znanstveni in strokovni članki kar žarijo od izrazov, njihovih variant in natančnih opisov, izbranih v skladu z vsebino. Pa seveda drugi sodelujoči, najprej Martin Eniko. On je zaslužen za 'številne sodelujoče'. S svojim 'omizjem' je zbral veliko narečnih izrazov iz nekdanjih in sedanjih žirovskih strok in iz 'splošnega' žirovskega jezika. Pa tudi sam si je kot za slovar zelo zavzet sodelavec izbrusil jezikovni občutek. Pomagal je tudi pri digitalizacija gradivnih besedil.«

V knjigi je 2817 gesel, po besedah Bokalove pa se je od izida nabralo kar precej novih. Zajete so predvsem besede, ki jih ni v SSKJ, in posamezni pomeni, ki niso opisani v tem splošnem slovarju. Na vsak način se bo v prihodnje pojavila tudi potreba po pomenski razlagi posameznih besed, besednih zvez … V tej smeri se kakopak trudi tudi poznavalka žirovskega jezika. »S pomensko razlago se bo beseda razkrila s tistim, zaradi česar v slovenščini ali pa, recimo ožje, v žirovščini živi, za kar jo je jezik ustvaril. Pa še nekaj. Tak narečni slovar, slovar s pomenskimi razlagami, se lahko obravnava tudi kot dopolnitev splošnega slovarja, to je Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Tudi to je eden od stranskih 'učinkov' slovarja.«

Kot sodoben slovaropisec razmišlja tudi o spletni različici, a kot pravi, je to ta trenutek mogoče še dlje od tega, čemur se reče pobožna želja. »Le kdo ne bi bil vesel svojega besednega deteta na spletnem portalu Termania!« še pove; na vprašanje, ali je bilo urejanje geselskega slovarja že njena »svojščina« ali se je z njim intenzivneje začela ukvarjati šele po upokojitvi, pa odgovarja: »Najprej majhen popravek. Za sedaj še ne govorim o upokojitvi. To je ena 'čudna' beseda, ki se je nekateri radi ogibamo. Ne bom govorila, zakaj. Rajši govorim o 'poslužbenem obdobju'. Pred časom pridevnik 'poslužbeni' še ni bil na besednem portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Zdaj je pa že. Pa še odgovor. Intenzivneje sem se res začela ukvarjati z žirovskim govorom v tem času, še posebno po tem, ko so izšli nekateri slovarji, ki so mi tudi ležali na duši, klekljarski in zvonarski.« Dela ji v prihodnjem poslužbenem obdobju torej ne bo manjkalo. Za začetek so tu Besede za žirovski slovar. Edinstvene na to temo.

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

pretežno oblačno
vlažnost: 59 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

0/18

četrtek

2/18

petek

2/18

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

IZLETI / Kranj, 21. marec 2024

Planinsko-pohodniški izlet DU Kranj

GLEDALIŠČE / Dovje, 21. marec 2024

Premiera predstave Kri

OBVESTILA / Gorenjska, 21. marec 2024

Ali sem fit?, tombola, kulinarična delavnica ...

PREDAVANJA / Jesenice, 21. marec 2024

O ukrajinskih princesah na evropskih prestolih

RAZSTAVE / Tržič, 21. marec 2024

Pazi, kam stopiš

GLEDALIŠČE / Podnart, 22. marec 2024

Monokomedija Jutri začnem

OBVESTILA / Gorenjska, 22. marec 2024

Ali sem fit?, tombola, kulinarična delavnica ...

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

 

 
 

 

 
 
 

Kranj diha z vojašnico / 22:55, 20. marec

Migranti bojo vsaj rodnost popravli, vlada te pa na suho nateguje ;)

Kranj diha z vojašnico / 20:58, 20. marec

Bojim se, da bodo na koncu v teh lepih hangarjih poležavali ilegalni migranti. Okoli novega leta se je omenjalo tudi Kranj, kot možni center...

Sprava bo, sprave ne bo / 10:47, 20. marec

Slovenci nismo preveč inteligentni narod. Dokaz so dogodki par let pred 2.sv vojno, med vojno in vsaj 15 let po vojni. V Franciji so izvenso...

Hišnik ne pozna hišniškega dela? / 08:05, 20. marec

Tipično. Gospa izpade kot "tečna baba", ki se vtika v vse in vsakega, večno negoduje in ji nikoli nič ni prav. Sosedje se "pomenljivo" spogl...

Smučišče neupravičeno zaprto / 18:40, 19. marec

Tožiti inšpektorico za vso nastalo škodo ! Sicer pa ja, časi vlade halfšiptarja ko nisi smel na cesti jesti rogljička, lahko pa si bil pri s...

Že zdaj učenje materinščine / 13:19, 17. marec

Delo, 14, 3. : "Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije je na včerajšnjem sklepnem dnevu strokovnega posveta pripravilo ra...

Državni zbor zavrnil predlog, Svoboda za referendum / 17:17, 14. marec

Bilo je posnetih kar nekaj filmov po resničnih dogodkih, ko so sestre pomagale na smrt bolnim. Bilo je kaznivo dejanje, evtanazija ki je enako dejanje, pa baje ni.