O žirovskem besedju

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / nedelja, 24. januar 2021 / 18:19  

Besede za žirovski slovar je naslov geselskega slovarja, ki ga je izdala specialistka leksikologinja Ljudmila Bokal in je odličen humus za rast bodoče enciklopedije žirovskega besedja.

Narečja so posebno bogastvo našega jezika. V sedmih narečnih skupinah jih je v Sloveniji čez petdeset. Med seboj se ločijo po glasovih, naglaševanju in seveda besedah samih. Čas, v katerem živimo, ni naklonjen njihovemu ohranjanju. Kot v uvodu h knjigi piše dialektologinja mag. Francka Benedik, je drugačen način življenja povzročil, da izginjajo številne besede in druge prvine posameznih narečij. »Veseli smo lahko, da se nekateri posamezniki trudijo, da bi se vsaj v pisni obliki ohranil domači besedni zaklad. Prispevek k temu bo tudi slovar žirovskega govora, ki ga s še nekaterimi sodelavci pripravlja Ljudmila Bokal. Predhodnik slovarja je pričujoči geslovnik.«

Knjigo Besede za žirovski slovar – geselski slovar je v samozaložbi izdala specialistka leksikologinja Ljudmila Bokal, po rodu iz Žirov, soavtorica, avtorica in/ali urednica pri več slovarskih delih, od Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Slovenskega pravopisa do različnih pojmovnikov in slovarjev slovenskih strokovnih jezikov. Bokalova v maniri svoje strokovne podkovanosti geslovnik odpira z navodili, kako iskati, izbirati, pripravljati besede za geselski slovar. Z njimi poziva žirovske rojake, ki jim je knjiga v prvi vrsti namenjena. Lahko jo razumemo tudi kot dokumentiran zapis žirovskega govora in govorice za prihodnje rodove, morda kot spodbudo k teh pogostejši rabi, uvajanju besed, pojmov v ponovno uporabo.

»Geselski slovar je res namenjen predvsem Žirovcem, ampak kdor ima nekoliko širša obzorja (posebej iz vrst strokovnjakov), bo v njem takoj opazil stranske 'učinke'. Prvi je ta, da lahko posamezna dejstva (metodo kot tako) navežemo tudi na druge govore, tudi iz drugih narečnih skupin. Take misli je potrdila profesorica s štajerskega konca Slovenije, ki je omenila, da bo z veseljem predstavila slovar svojim študentom. Po drugi strani pa izdaja vmesne stopnje do 'pravega' slovarja tudi pojasnjuje, kako se dela vsak slovar; slovaropisje je dolgotrajno in drobnjakarsko delo,« pojasni sogovornica in dodaja, da slovar sicer ni imel »vzgojnega« namena, da bi v stvarnosti ponovno uvajali besede in z njimi pojme, ki so mogoče že prešli, saj kot pravi, se na tem mestu jezikoslovci nočejo »mešati« v življenje jezika. »Naj ta živi po svoje. Ker smo ravno v bližini slovenskega kulturnega praznika, sem se spomnila na Prešernov verz: Pusti peti mojga slavca, kakor sem mu grlo ustvaril. Majčkeno pa kar drži. Odkar se ukvarjam z mojim domačim govorom, uporabljam veliko več 'žirovskih' besed. Mogoče bo to veljalo še pri kom.«

Enega od rekov iz slovarja – vsi ljudje vse vedo – je avtorica knjige izbrala za svoje vodilo pri snovanju knjige. To temelji na »terenskem delu« – torej zbiranju besed, besednih zvez, pomenskih sklopov, ki so značilni za žirovski govor kot del poljanskega narečja. Ustvarila je celo mrežo sodelavcev, pošiljavcev besed, sama pa je po vseh načelih leksikografske stroke poskrbela za ustrezno »obdelavo in hranjenje« žirovske govorice – česar doslej ni storil še nihče.

»V red sem spravila te 'besedne listke'. Ta besedna zveza zelo nazorno izraža, kako je akademikinja ddr. Marija Stanonik, katere gradivo je temelj slovarja, pred skoraj petdesetimi leti v svoji delovni in zbirateljski vnemi, a tudi slovarski, na listke vseh vrst in velikosti, kar ji je pač prišlo pod roke v trenutku 'slišanja', pisala besede. Še zdaleč pa ni vse ostalo pri tem. Njeni znanstveni in strokovni članki kar žarijo od izrazov, njihovih variant in natančnih opisov, izbranih v skladu z vsebino. Pa seveda drugi sodelujoči, najprej Martin Eniko. On je zaslužen za 'številne sodelujoče'. S svojim 'omizjem' je zbral veliko narečnih izrazov iz nekdanjih in sedanjih žirovskih strok in iz 'splošnega' žirovskega jezika. Pa tudi sam si je kot za slovar zelo zavzet sodelavec izbrusil jezikovni občutek. Pomagal je tudi pri digitalizacija gradivnih besedil.«

V knjigi je 2817 gesel, po besedah Bokalove pa se je od izida nabralo kar precej novih. Zajete so predvsem besede, ki jih ni v SSKJ, in posamezni pomeni, ki niso opisani v tem splošnem slovarju. Na vsak način se bo v prihodnje pojavila tudi potreba po pomenski razlagi posameznih besed, besednih zvez … V tej smeri se kakopak trudi tudi poznavalka žirovskega jezika. »S pomensko razlago se bo beseda razkrila s tistim, zaradi česar v slovenščini ali pa, recimo ožje, v žirovščini živi, za kar jo je jezik ustvaril. Pa še nekaj. Tak narečni slovar, slovar s pomenskimi razlagami, se lahko obravnava tudi kot dopolnitev splošnega slovarja, to je Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Tudi to je eden od stranskih 'učinkov' slovarja.«

Kot sodoben slovaropisec razmišlja tudi o spletni različici, a kot pravi, je to ta trenutek mogoče še dlje od tega, čemur se reče pobožna želja. »Le kdo ne bi bil vesel svojega besednega deteta na spletnem portalu Termania!« še pove; na vprašanje, ali je bilo urejanje geselskega slovarja že njena »svojščina« ali se je z njim intenzivneje začela ukvarjati šele po upokojitvi, pa odgovarja: »Najprej majhen popravek. Za sedaj še ne govorim o upokojitvi. To je ena 'čudna' beseda, ki se je nekateri radi ogibamo. Ne bom govorila, zakaj. Rajši govorim o 'poslužbenem obdobju'. Pred časom pridevnik 'poslužbeni' še ni bil na besednem portalu Fran Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Zdaj je pa že. Pa še odgovor. Intenzivneje sem se res začela ukvarjati z žirovskim govorom v tem času, še posebno po tem, ko so izšli nekateri slovarji, ki so mi tudi ležali na duši, klekljarski in zvonarski.« Dela ji v prihodnjem poslužbenem obdobju torej ne bo manjkalo. Za začetek so tu Besede za žirovski slovar. Edinstvene na to temo.