Epidemija 2020

Besedilo: Dina Kavčič
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 14. januar 2021 / 10:59  

V letu 2020 novi virus korona se med ljudmi je pojavil,
dejavno življenje po celem svetu je zaustavil.

Politika in zdravstvo sta skup stopila,
nam predpise vsak dan nove delila.

Nič več v službe ne hodite, otrok v vrtec in šolo ne vozite,
športne, kulturne prireditve v hiše, stanovanja, na balkone preselite.

Raje se doma držite, ko pa greste v trgovino maske in rokavice nosite,
saj če policija vas na igrišču ali v drugi občini dobi, se vam slabo godi.

Menda virus stare najbolj prizadene, zato brez obiskov v domovih so ostali,
z njimi zaposleni so kar najbolje ravnali, da ne bi k Bogu jih preveč poslali.

Učitelji in otroci ste lepo sodelovali,
ter šolo preko Zooma, Teamsov, Skypa in Facebooka izpeljali.

V družinah naselil se je nemir, zato marsikje je hud prepir,
saj službo od doma opravljate, se z vzgojo in šolo ukvarjate.

Za marsikoga težka je preizkušnja, da zakonca skupaj zdržita,
če pogovora in sodelovanja ni, se ločitev zgodi.

Samooskrba je postala kul, ki je prej b'la fuj,
začeli smo vrtove obdelovati in s kmeti sodelovati.

Hvala zdravniki, medicinci, reševalci, prostovoljci,
ki svoja življenja izpostavljate, da nam nesebično pomagate.

Hvala gasilci, policisti, vojaki, civilna zaščita,
da ste red ustvarili in nas na disciplino navadili.

Ni besed, s katerimi bi se vam lahko zahvalili,
zato skozi odprta okna, balkone smo vas bodrili.

Tudi politiki ste se trudili, da zaščitna sredstva ste nam delili,
toda mediji so za petami vam bili, da bi pošteno posli se odvijali.

Vsi pa si želimo najbolj to, da kmalu vse minilo bo,
toda svet ne bo več to, kar je prej bilo.

Potrudimo se vsi, da poštenje bi bila vrlina, ki nas v boljši svet bo vrnila,
srečno gremo naprej brez korona zapletov, ki smo jih imeli doslej.

V Kotičku za naročnike smo objavili že veliko prispevkov naših naročnikov, med katerimi je bilo veliko pesmi. Kaže, da Gorenjci radi pišemo pesmi, čeprav je težje kot napisati prozno besedilo. Tokrat nam je svojo pesem poslala Dragica Markun iz Srednje vasi pri Šenčurju. Pri njih so na Gorenjski glas naročeni že najmanj petdeset let, najprej je bil naročen oče. Preberejo čisto ves časopis, saj jih informira o dogodkih iz Gorenjske. Dragica rada bere tudi zgodbe in recepte, v rubriki Kažipot pa večkrat objavi dogodke, ki se odvijajo v Hiši čez cesto Pr' Franč na Miljah. Je upokojena vzgojiteljica, a je še vedno aktivna. Ob odhodu v pokoj je zasnovala zbirko igrač in pripomočkov, ki so jih uporabljali v preteklosti v preprostem kmečkem okolju. Organizira različne delavnice, razstave, pogovorne oddaje, slikarska srečanja, najpomembnejše pa je ljudsko petje, ki se mu lahko pridruži vsak, ki ima rad ljudsko pesem. Kljub koronavirusu se ni čisto ustavila, saj je postavila jaslice in praznični gozd na prostem, otroci pa lahko prisluhnejo tudi pravljici, ki jo je napisala. Dragica je pesem napisala v času prvega vala epidemije in meni, da bi bila lahko predhodnica pesmi Koronavirus avtorice Mire Stopar, ki je bila objavljena pred enim tednom. Čeprav se gospe ne poznata, čutita podobno, je prepričana Dragica.

Zapišite tudi vi svoj odnos do trenutne situacije, kako jo prenašate, ali imate vsega dovolj, se vam je v tem času pripetilo kaj, kar bi radi delili z našimi bralci. Svoje prispevke pošljite na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali na koticek@g-glas.si. Veseli jih bomo.