Prisilno upokojevanje

V zadnjem, sedmem protikoronskem zakonskem svežnju je tudi določilo, ki prinaša možnost, da delodajalec zaposlenemu, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, torej šestdeset let starosti in štirideset let delovne dobe, odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe razloga. Odločevalci zatrjujejo, da ne gre za prisilno upokojevanje, kakor je bilo takoj poimenovano, saj bo zaposleni, ki sicer izpolnjuje pogoje za upokojitev, lahko ostal na delovnem mestu, če bo za delodajalca nepogrešljiv in če se bosta s tem oba strinjala. Ukrep pa naj bi spodbudil zaposlovanje mladih, kar se bo odrazilo v izboljšanju gospodarske slike, saj je trg dela zaradi koronakrize omajan, veča se brezposelnost med mladimi. Ministrstvo za delo, predlagatelj ukrepa, poudarja, da gre za medgeneracijsko solidarnost, saj bodo zdaj mladi dobili priložnost, ki je doslej niso, ker so nekateri starejši ostajali v delovnem razmerju še dolgo po tem, ko bi se lahko že starostno upokojili.

Delodajalcem je rešitev seveda všeč, saj jim olajša postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sindikati pa določbi ostro nasprotujejo, češ da gre za diskriminatorno obravnavo starejših delavcev, da bi bil pred sprejetjem take novosti potreben socialni dialog, skrbi pa jih tudi nenadna obremenitev pokojninske blagajne, če bi delodajalci množično posegali po novi možnosti. Začeli so že postopke za ustavno presojo. Tudi iz sindikalnih organizacij, ki zastopajo mlade, ni slišati navdušenja nad novo priložnostjo zanje. Ne verjamejo namreč, da se bodo zanje s prisilnim upokojevanjem starejših začela odpirati delovna mesta. Mladi se kljub fleksibilizaciji trga dela še vedno težko zaposlujejo za nedoločen čas in skrbi jih, da bo tudi odslej tako in da delodajalci z odpuščanjem starejših ne bodo na novo zaposlovali, temveč delovna bremena porazdelili med že zaposlene.

Odločevalci so dali vedeti, da je ukrep sprejet za določen čas, za obdobje ozdravitve gospodarstva po koronakrizi. Iz prejšnje krize pomnimo zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), katerega vpliv se je čutil še dolgo. Na drugi strani pa se odločitev o prisilnem upokojevanju tepe z vizijo čim daljše delovne aktivnosti prebivalstva. Pred nekaj leti so v beli knjigi o pokojninah ugotavljali, da se v Sloveniji upokojujemo prezgodaj in da smo po delovni aktivnosti starejših na repu evropskih držav, razmišljalo se je celo o povišanju upokojitvene starosti. Zato je država ostajanje starejših na delu spodbudila z instrumentom delne upokojitve: kdor je izpolnil pogoje za starostno upokojitev in ostal zaposlen, je prejemal dvajset odstotkov pokojnine, od lani štirideset odstotkov.

Odgovor

Pišemo vam glede članka, ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen v torek, 12. januarja. Objava je bila naslovljena Prisilno upokojevanje. Naslov zmotno naslavlja ukrep za omogočanje zaposlovanja iz PKP7 kot prisilno upokojevanje, kar ne drži in v javnosti ustvarja napačno razumevanje. Zato vam v nadaljevanju pošiljamo pojasnilo ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in vas vljudno prosimo za upoštevanje pojasnila:

Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pojasnjujemo, da se z uvedbo ukrepa za omogočanje zaposlovanja, ki je vključen v PKP7, odzivamo na poslabšanje razmer na trgu dela. Sprejeti ukrep je v prvi vrsti usmerjen v reševanje zaposlitvene krize med mladimi. Trg dela je zaradi koronakrize trenutno zelo prizadet, narašča število brezposelnih. Bistveno se je povečala brezposelnost med mladimi.

Za petino večje število brezposelnih mladih v relativno kratkem času jasno kaže, da je mlade epidemija hudo prizadela in se ponavlja situacija, ki nas je leta 2013 zaradi takratne gospodarske krize privedla v največjo stopnjo brezposelnosti mladih do tedaj. Na ZRSZ se je od januarja do novembra 2020 prijavilo 90.509 brezposelnih oseb, kar je za 35,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, pri tem se je delež mladih, v starosti od 15 do 29 let, povečal za 19,6 odstotka. Zato je pomembno, da takšen razvoj takoj zajezimo, kar je tudi razlog, da je bila obravnava na ESS zaradi urgentnosti situacije izpuščena.

Sprejeti ukrep mladim odpira nove možnosti za zaposlitev v Sloveniji. Posledično bo tudi zmanjšal odliv mladih v tujino, kar je z vidika okrevanja gospodarstva nujno potrebno. Po drugi strani sprejeti ukrep povečuje zaposlitvene priložnosti za vse delovno sposobne, predvsem osebe med 55. in 58. letom starosti, ki so v Sloveniji v večji meri še vedno trajno nezaposljive, saj se jih delodajalci bojijo zaposlovati. Že novembra 2020 je bilo med starejšimi od 55 let kar 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih. Pričakujemo, da bi se brez tega ukrepa položaj še poslabšal.

Ob tem še enkrat poudarjamo, da ukrep ne bo sprožili prisilnega upokojevanja. Vsi zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje, vendar se bo delodajalec strinjal z nadaljevanjem njihove zaposlitve, bodo ostali v delovnem razmerju. Ne glede na vrsto dela se bo torej zaposlitev nadaljevala, ob soglasju obeh akterjev. Ključen pri tem je obojestransko vzajemen odnos med zaposlenim in delodajalcem. Dodatno pa se bodo posamezniki z izpolnjenimi pogoji, ki bodo želeli ostati delovno aktivni, lahko na novo zaposlili pod drugačnimi, tudi boljšimi pogoji in na zanje prilagojenih delovnih mestih.

Prepričani smo, da ukrep dolgoročno prinaša pozitivne učinke na gospodarsko rast in obrača negativen trend na trgu dela. Ob tem dodajamo, da si bo minister Janez Cigler Kralj tudi v prihodnje prizadeval za hitro in učinkovito odzivanje na potrebe posameznikov, trga dela in za ohranjanje delovnih mest, kar bo pozitivno vplivalo na blaginjo v slovenski družbi.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti