Pliberški mestni župnik in dekan Ivan Olip, rojen v Selah, je bil prvega decembra lani star sedemdeset let. / Foto: Gorazd Kavčič

Od selskega pobiča do dekana

Ivan Olip, rojen v Kališevi družini v Selah, eden od treh bratov duhovnikov, mestni župnik in dekan v Pliberku ter predsednik Mohorjeve, je bil v začetku lanskega decembra star sedemdeset let.

»Nikoli v življenju se nisem potegoval za kakšno mesto, za kakšno službo ali za kakšen naslov. Vedno sem bil naprošen. Vsako službo sem nastopil ponižno in z zaupanjem v božjo pomoč. Z njo in s sodelovanjem mnogih ljudi je marsikaj uspelo.« (Ivan Olip v pogovoru za slovenski verski tednik Nedelja v Celovcu)

Na Koroškem so le redke slovenske ali dvojezične prireditve, na katerih manjka Ivan Olip, mestni župnik in dekan v Pliberku ter predsednik upravnega odbora Mohorjeve. Na zunaj daje videz resnega in strogega moža, vendar v resnici ni tak in je človek, ki ima odprto srce in prijazno besedo za vsakogar. Prvi dan lanskega decembra je bil star sedemdeset let. »Najbolj sem hvaležen za življenje, ki so mi ga darovali starši, za vero in za to, da sem skupaj z osmimi brati in sestrami mogel odraščati v lepi, krščanski in zelo dobro usklajeni družini. Do danes nas povezuje tesno prijateljstvo in se dobro razumemo,« je za celovški verski tednik Nedelja povedal slavljenec.

Vendar sta bila njegova otroštvo in mladost vse prej kot idila. Devet otrok je bilo rojenih v desetih letih. Med njim in najmlajšo sestro Zalko, sedanjo tajnico Krščanske kulturne zveze v Celovcu, ni niti deset let razlike. Slavljenec Ivan pogosto pove, da se znova in znova čudi, kako sta starša, o katerih govori z velikim spoštovanjem, vse to zmogla. Otrokom sta posredovala duhovne in narodne vrednote, trdno narodno zavest, ki ni bila omajana niti v najtežjih časih. Ko je bil Ivan star 16 let, je oče Janko umrl. Mama je z devetimi otroki ostala sama. »S skupnimi močmi, z neverjetno veliko vnemo in z božjim blagoslovom smo zmogli in ne vem, koliko angelov varuhov smo imeli, da smo vse to preživeli in smo zrasli kot pokončni ljudje. In predvsem tudi to, da smo zmogli vsi nadaljevati šolanje, kar ni bilo tako samoumevno. Mama je izgorevala kot sveča, bila je nesebična do zadnjega,« se spominja Ivan Olip, ki je imel kot najstarejši med otroki tudi veliko odgovornost za mlajše sestre in brate. Ko so bili doma, so morali vsi delati na kmetiji, mama pa jih je spodbujala in držala skupaj, kar je bil velik blagoslov za vse.

Tudi pevec in športnik

Ivan ni le duhovnik, ampak človek, ki je bil vzgojen v odgovornosti zase in tudi za druge, za narod, za vero in za dejavnosti, ki bogatijo človekovo življenje. Tako kot sestre in bratje je odraščal s pesmijo in dvajset let pel pri mešanem pevskem zboru Jakob Gallus v Celovcu. Dvanajst let je bil njegov predsednik. Bil je igralec in verjetno zaradi svoje postave tudi vratar v nogometnem moštvu Slovenskega atletskega kluba Celovec. V domačih Selah je bil dvajset let predsednik športnega društva. Pri Mohorjevi založbi so v njem prepoznali prizadevnega in sposobnega človeka, zato so ga že leta 1975 vključili v odbor, v katerem deluje že 45 let, od leta 2015 naprej pa je predsednik njenega upravnega odbora. V svojem dušnopastirskem delu je bil najprej kaplan v Borovljah, nato vzgojitelj v dijaškem domu na Plešivcu, profesor verouka na Slovenski gimnaziji v Celovcu in šolski strokovni nadzornik za verouk. Bil je župnik v Šmarjeti v Rožu in od leta 1993 naprej mestni župnik in nato dekan v Pliberku, kar je še danes. Spominja se, da je šel v Pliberk s trepetom, saj je bilo tam veliko nasprotje med narodoma. Sprva ni bilo lahko. Ker je on sprejemal vse ljudi, so oni sprejeli njega. Zato so mu leta 2018 podelili naslov častnega občana. Njegovo duhovniško in občečloveško vodilo je: Biti ljudem blizu, vendar ne kot uradnik, ampak kot služabnik.

Ivan pa ni edini duhovnik v Olipovi družini. Na pot starejšega Ivana sta stopila tudi mlajša brata Stanko in Peter.

Oddajte svoj komentar

Kranj -13°

pretežno jasno
vlažnost: 87 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-13/-4

sobota

-18/0

nedelja

-16/6

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PRIREDITVE / Dovje, 20. januar 2024

Čaj za dva

PRIREDITVE / Reteče, 20. januar 2024

Ponovoletni koncert

PRIREDITVE / Breznica, 20. januar 2024

Hodnik in otroška predstava O začaranem žabcu

GLEDALIŠČE / Visoko, 20. januar 2024

Norčije v spalnicah

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

V Dražgošah poziv k miru / 10:50, 17. januar

"Sporočilo Dražgoš je resnica! Da svoboda ni samoumevna, temveč izborjena. Kot so se zanjo borili partizani Cankarjevega bataljona. Na svobo...

V mrzlih dneh ne pozabimo na živali / 22:55, 16. januar

Na avtocestnem priključku Šenčur je kakih 10 govedi in kakih 20 drobnice. Te živali nimajo nobenega zavetnega prostora. No, trenutno jih mra...

V pokojni Jugoslaviji ni bilo vse slabo / 09:56, 16. januar

Oh, Rozalija, Slovenijo so pokradli in izropali izključno LEVI neokapitalisti (bivši komunistični aparatčiki), ki so se hoteli važiti s svoj...

Zdravniki stavkajo, ljudje pa čakajo / 18:59, 14. januar

Problem je v tem, da zdravniki sami namerno ustvarjajo čakalne vrste. Če ne bi bili samoplačniki takoj na vrsti z obravnavo ali posegi, bi č...

V pokojni Jugoslaviji ni bilo vse slabo / 13:28, 14. januar

Pa sej tud v EU ni vse slabo, kakšen bo konec te jebene tvorbe bomo še videli? Mogoče..

Zgorel v ognju groze / 13:26, 14. januar

L. 43 bi domobranski pesnik že lahko vedel, da bo pesmi kmalu konec...

Zgorel v ognju groze / 09:06, 13. januar

Zgorel v ognju groze, Gorenjski Glas 18. december 2023 (dodatek: pesniški obletnici v letu 2023)Težko se je znebiti vtisa, da je duh?/ Čebin...