Povejte gospodu, da ...

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 5. december 2020 / 10:21  

Radovljičanka Špela Uršič Andres je ena od tistih gospa v črnem, ki jih že vse od začetka epidemije letos spomladi opazujemo v kotu televizijskega ekrana, medtem ko spremljamo vsakodnevne novinarske konference vlade. Besede predstavnikov vlade in strokovnih služb tolmači v znakovni jezik.

Pravi, da jo je znakovni jezik začaral že v otroštvu. »Med gledanjem Radovednega Tačka je mojo pozornost pritegnila skrivnostna, v črno oblečena gospa v kotičku televizijskega ekrana. Takrat se mi je zdelo, da 'maha po zraku', danes vem, da je tolmačila.« 

Dve roki s po petimi prsti

Na prvi tečaj znakovnega jezika se je prijavila bolj kot ne iz radovednosti, potem pa jo je navdušila čarobnost jezika, ki ne potrebuje besed, dejstvo, da je mogoče s kretnjo, mimiko in gibanjem povedati vse! »Ker pa imamo le dve roki in na vsaki le pet prstov, so si mnoge kretnje med seboj zelo podobne. Potrebovala sem kar nekaj let, da sem jih v večini usvojila,« vendarle ostane trdno na tleh. »Končala sem štiri stopnje tečajev in se nato odločila za nadaljevanje izobraževanja na Šoli za tolmače. Znakovni jezik ni preprost, niti ni poenostavljen jezik. Ima svojo slovnico in svoja pravila.«

Znakovni jezik pozna celo narečja

Ob tem opozarja na pogoste napačne predstave, da je znakovni jezik en sam in da ga uporabljajo gluhi po vsem svetu. »Vsaka država ima svoj znakovni jezik, pogosto tudi znotraj posamezne države zasledimo različna narečja ali celo različne znakovne jezike. Trenutno imamo v slovenskem znakovnem jeziku približno 16 tisoč kretenj. Za primerjavo lahko povem, da ima slovenščina med štiristo tisoč in petsto tisoč besed. Letošnje leto je v vsakdanji pogovor prineslo mnogo novih besed. Dobesedno čez noč se je bilo treba dogovoriti za kretnjo koronavirus. Pogledali smo prevod kitajskih tolmačev in prevzeli njihovo kretnjo. Leva roka je stisnjena v dlan, z desno pa zakrožimo okrog pesti. Vsak prst desne roke tako predstavlja izrastke virusa. S tem se ponazori oblika virusa, kar je v jeziku, ki stavi na vizualno, bistveno. Kretnja koronavirus je tudi med predlogi za kretnjo leta 2020. V ožji izbor so prišle še epidemija, Zoom, bris, ukrep in Beethoven.«

Nevidnost gluhote

Gluhota je ena tistih invalidnosti, ki je javnosti manj znana. Verjetno zaradi svoje nevidnosti, meni Špela Uršič Andres. »Ob srečanju z gluho osebo opazimo, da ne sliši, šele ko vstopimo v komunikacijo. Mnogo ljudi mi je dejalo, da v življenju še nikoli niso srečali gluhe osebe. Bolj verjetno je to, da niso opazili, da je oseba gluha.«

Pri delu mnogokrat zazna pomilovalni odnos do gluhih. Postavljeni so v pozicijo pomoči potrebnih oseb, ki mnogih dejanj ne zmorejo opraviti same. »Tudi sama moram pri tolmačenju paziti, kako predstavljam gluhega posameznika. Predvsem pri običajnih postopkih, ki jim dolgo nisem posvečala pozornosti. Ko po končanem zdravniškem pregledu medicinska sestra meni želi vrniti zdravstveno kartico in ne gluhemu gospodu. Ko pričakujejo, da bom namesto gluhe gospe izpolnjevala obrazce. Ali pa, ko so že od začetka srečanja obrnjeni le proti meni in stavke začenjajo z besedami: 'Povejte gospodu, da ...' Naučila sem se, da jasno in spoštljivo obrazložim, da na pregled nisem prišla jaz in naj kartico vrnejo gospodu. Da bom gospe z veseljem prevedla vprašanja na obrazcu, a pisala bo sama. In da govorijo z gluho osebo in ne z mano. Jaz pa ne bom ničesar povedala, bom le prevedla njihov govor v kretnjo.«