Gorenjci smo ukrepe očitno vzeli zares

Besedilo: S. K., S. Š., U. P., M. A.
Kategorija: Gorenjska / petek, 27. november 2020 / 10:53  

Gorenjska ima dober trend upadanja števila okužb s koronavirusom, kar pa se ob neupoštevanju ukrepov lahko hitro spremeni. Državni zbor je potrdil šesti protikoronski sveženj ukrepov.

Kranj – V torek je zasedala vlada v kriznem sestavu v zvezi z aktualnimi epidemiološkimi razmerami in ugotovila, da te ne vlivajo potrebnega optimizma za sproščanje ukrepov. Aktivnih okužb je že več kot dvajset tisoč. »Plato okuženih, ki smo ga že omenili prejšnji teden, vztraja pri svojih številkah. V povprečju delež okuženih vztraja pri okrog 26 odstotkih,« je povedala Nuška Čakš Jager, dr. med., namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ. Spodbuden podatek vsaj za Gorenjsko pa je, da ima že nekaj časa negativen trend rasti.

Državni zbor je v sredo potrdil šesti protikoronski sveženj ukrepov. Najpomembnejša sta delno kritje fiksnih stroškov podjetjem, ki so jim prihodki v zadnjem četrt­letju v primerjavi z enakim lanskim obdobjem upadli za najmanj trideset odstotkov, in podaljšanje subvencioniranja nadomestila za čakanje na delo podjetjem z vsaj dvajset odstotkov nižjimi prihodki od lanskih. Delodajalci, ki niso dosegli praga osemsto tisoč evrov državne pomoči, bodo lahko uveljavljali stoodstotno povračilo nadomestila plače, drugim delodajalcem še naprej pripada osemdeset odstotkov povračila. Državna subvencija je sicer zdaj omejena na največ povprečno plačo (okoli 1.800 evrov), prej je bila meja minimalna plača. Med drugim so tudi zvišali globe za kršitev prepovedi zbiranja – organizatorju zbiranja ljudi na javnem kraju, s čimer se ogroža zdravje večjega števila ljudi, grozi globa od 1200 do 12 tisoč evrov.

V Sloveniji je bilo v torek opravljenih največ testiranj doslej, kar 8063, pri 2226 osebah so potrdili okužbo. V sredo je bilo opravljenih 7391 testiranj in potrjenih nekaj manj, 1767 okužb. »Ni veliko manj, a res bi bil tudi že čas, da širitev virusa zajezimo,« je na Twitterju napisal vladni govorec Jelko Kacin. Tudi v bolnišnicah je bilo stanje zelo resno, v sredo sta bila hospitalizirana kar 1302 covidna bolnika, kar je bilo največ do zdaj, od tega jih je kar 215 potrebovalo intenzivno terapijo, kar je prav tako največ do zdaj. Žalostna je tudi statistika umrlih bolnikov s koronavirusno boleznijo; v prvih treh dneh tega tedna jih je umrlo 148.

Poleg tega, da ostajajo skrb vzbujajoče okužbe v domovih za starejše, pa je zadnja analiza NIJZ pokazala, da se okužbe v zadnjem času – približno četrtina vseh – širijo tudi v delovnih organizacijah pa tudi znotraj skupnih gospodinjstev ...

Vlada je podaljšala ukrepe

Vlada je na včerajšnji seji odločila, da podaljša veljavne ukrepe za zajezitev in obvladovanje epidemije covida-19. Za sedem dni podaljšuje ukrepe s področja prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, prepovedane ostajajo kulturne in kinematografske storitve, še vedno veljajo omejitve oziroma prepovedi gibanja in zbiranja ljudi. Podaljšala je tudi veljavne ukrepe na mejnih prehodih in notranjih mejah. Šolanje bo še naprej potekalo na daljavo, vrtci pa bodo nudili le nujno varstvo.

Za 14 dni pa vlada podaljšuje prepovedi, omejitve in način izvajanja prevoza potnikov, prav tako športne dejavnosti (razen že znanih izjem). Obvezno ostaja tudi nošenje zaščitnih mask in upoštevanje vseh drugih preventivnih higienskih ukrepov.

Spoštovanje ukrepov

Na Gorenjskem so v opazovanem obdobju od 10. do 20. novembra po analizi NIJZ izstopale predvsem občine, v katerih je bil porast okužb v domovih za starejše, kot sta Preddvor in Kranjska Gora. V preddvorskem domu so imeli po zadnjih torkovih podatkih 44 pozitivnih stanovalcev v gradu in 2 stanovalca na novo v novem delu doma. Okuženih je bilo tudi 23 zaposlenih, ki pa se po preboleni bolezni počasi že vračajo na delo.

Po številu okužb od 10. do 20. novembra so izstopale še občine Šenčur, Radovljica in tudi Jezersko (občina ima 625 prebivalcev), kjer so imeli 20. novembra devet aktivnih okužb, kar je na prvi pogled sicer malo, vendar se indikator števila okužb preračuna na sto tisoč prebivalcev, da je delež okužb po občinah lahko primerljiv. Na Jezerskem je bilo sredi tega tedna že manj aktivnih okužb.

Kot pa so poudarili na NIJZ, je ob tem treba upoštevati tudi dejstvo, da se krivulja spušča počasneje, kot je rasla. Ker ima Gorenjska zdaj dober trend upadanja, tudi omogoča ugodnejšo napoved. Problem bi lahko nastopil tedaj, če se prebivalci ne bi držali ukrepov in bi posledično prišlo do večjih izbruhov in s tem tudi do upočasnitve trenda upadanja.

Povečanje tudi na račun dveh ustanov

»V Radovljici imamo dve veliki ustanovi, v kateri živita ranljivi skupini občanov, to sta Dom dr. Janka Benedika in Center za delo, usposabljanje in varstvo s svojimi bivalnimi skupnostmi, kar verjetno delno vpliva na dokaj veliko število okuženih v naši občini,« razmere v Radovljici, kjer so v torek zabeležili 22 na novo okuženih, komentira radovljiški župan Ciril Globočnik. »Okužbe tam sicer obvladujejo, a zagotovo vplivajo tudi na to, da je občina Radovljica v trenutnem obdobju med tistimi z največjim dnevnim prirastom okuženih. Žal pa je verjetno tudi res, da čeprav na javnih površinah ne beležimo tako rekoč nobenih kršitev ukrepov za zajezitev epidemije, verjetno ni tako v zasebnih prostorih.«

Na ponedeljkovi popoldanski vladni novinarski konferenci je sodelovala Direktorica Centra slepih, slabovidnih in starejših (CSS) Škofja Loka Silva Košnjek. CSS Škofja Loka je bil prvi center oziroma dom, ki se je v jesenskem valu epidemije zaradi pomanjkanja lastnih prostorov za zagotavljanje rdeče cone, kamor nameščajo obolele stanovalce s covidom-19, uspešno lotil iskanja dodatnega prostora. Dne 19. oktobra so imeli vzpostavljene prve sobe v dvorani OŠ Jela Janežiča v Škofji Loki. V rdečo cono so namestili 33 stanovalcev. Število obolelih stanovalcev se je medtem že zmanjšalo na deset, prejšnji teden pa so znova zaznali porast. »Stanje niha, je pa stabilnejše kot 19. oktobra,« je povedala direktorica CSS Škofja Loka. Včeraj so imeli v rdeči coni 16 stanovalcev.

V jeseniški bolnišnici manjka postelj za intenzivno nego

V Splošni bolnišnici Jesenice so v dobrem mesecu, kar so covidna bolnišnica, zdravili 216 pacientov s covidom-19, od tega jih je 17 potrebovalo intenzivno zdravljenje. Prostore zanje so uredili na dveh internističnih oddelkih in v zabojnikih, nekaj postelj za otroke in nosečnice imajo tudi na ginekološko-porodniškem oddelku. Skupaj imajo tako za covidne paciente 56 bolniških postelj in štiri za potrebe intenzivnega zdravljenja. Kot je povedala Maja Valjavec iz bolnišnice, število bolniških postelj za zdaj zadostuje in ni potrebe po dodatnih kapacitetah. Jim pa primanjkuje postelj za intenzivno zdravljenje, a nimajo dodatnih možnosti za njihovo povečanje. Ob tem pa v bolnišnici opozarjajo predvsem na pomanjkanje postelj za necovidne bolnike v internistični službi, zlasti za nujne paciente z drugimi boleznimi, kot so možganska kap, karcinomi … In kako je z okužbami med zaposlenimi? »Stanje okužb med zaposlenimi v bolnišnici se sicer v tem trenutku nekoliko izboljšuje, saj se zaposleni po preboleli okužbi vračajo v večjem številu, kot novi zbolevajo. Na žalost pa smo imeli vdor okužbe v t. i. beli coni, kar bi lahko povečalo število okužb med zaposlenimi, prav tako smo odkrili nekaj novih okužb med pacienti,« je še povedala Maja Valjavec.

Donacija naprstnih oksimetrov

Rotary klub (RK) Tržič Naklo je daroval 18 naprstnih oksimetrov Zdravstvenemu domu (ZD) Tržič, s čimer želijo pomagati covidnim bolnikom v tržiški občini, da jih zdravniki lahko spremljajo tudi na daljavo. »Oksimeter je preprost in zelo učinkovit aparat, ki meri koncentracijo kisika v krvi, ki je pri covidni infekciji eden najpomembnejših parametrov, ker ta bolezen poteka na zelo samosvoj način. Pomanjkanje kisika v krvi je lahko že zelo veliko, celo kritično, pacient se pa tega za razliko od večine drugih bolezni ne zaveda in se zaradi tega dostikrat prepozno odloči, da pokliče nujno medicinsko pomoč. Oksimeter izmeri pomanjkanje kisika, preden ga pacient zazna. Veseli smo, da imamo zdaj možnost pacientom, ki še niso za v bolnišnico (a zanje vemo, da se jim stanje lahko nenadno poslabša), posoditi ta aparat na dom. Tako nam bodo sproti in pravočasno poročali rezultate izmerjenega kisika v krvi. To je neke vrste zelo enostavna telemedicina, ki pa je ena od prihodnosti zdravstva,« je pojasnil direktor ZD Tržič prim. dr. Iztok Tomazin, dr. med.

»V RK Tržič Naklo se letos prilagajamo situaciji in največ v lokalno okolje doniramo v boju proti covidu-19, med drugim šoloobveznim otrokom za nakup računalniške opreme za pouk na daljavo. Sodelovali smo tudi v skupni akciji gorenjskih rotarijcev z nakupom termične kamere za merjenje temperature pred vstopom v jeseniško bolnišnico,« je povzel predsednik RK Tržič Naklo Anton Kavčič. Kot je dodala Tatjana Peharc, dr. med., članica RK Tržič Naklo, so pripravili tudi donacijo za kritje stroškov antigenskih hitrih testov Domu Petra Uzarja Tržič, kjer preventivno testiranje že izvajajo.