Župan žirovske občine Janez Žakelj ob odkritju spominske plošče Francu Mlakarju

Praznik dan Rudolfa Maistra

Včeraj smo počastili spomin na Rudolfa Maistra in vse borce za severno slovensko mejo, ki so se konec leta 1918 in leta 1919 borili na severni slovenski meji.

Predolgo je trajalo, da je naš general Maister dobil priznanje in da je obelodanjena njegova vloga v slovenski zgodovini. Zato je prav, da ga častimo in da častimo vse njegove borce za severno mejo. V Maistru lahko vidimo domoljuba, moža dejanj, besede in duha, ljubitelja duhovnih vrednot, zbiratelja knjig in pesnika. Maister naj nam bo odličen zgled, njegov lik in liki vseh borcev za slovensko severno mejo pa naj nam bodo v ponos.

Žiri – Včeraj, 23. novembra, smo počastili spomin na Rudolfa Maistra in vse borce za severno slovensko mejo, ki so se konec leta 1918 in leta 1919 borili na severni slovenski meji. Slovencem se je še nedolgo nazaj očitalo, da nismo državotvoren narod. Da imamo pesnike, pisatelje in druge kulturnike, na katere smo lahko ponosni, pa nimamo kraljev, vitezov, grofov, vojskovodij in drugih junakov, s katerimi bi se lahko pohvalili. Seveda to ni res, Slovenci imamo dolgo narodno zgodovino, vse od časa, ko so se naši predniki naselili na tem območju. Kultura in slovenski jezik sta nam omogočila narodni obstanek, izredno pomembno vlogo pa je takoj po koncu prve svetovne vojne imel vojak, državnik, pesnik in umetnik, predvsem pa velik domoljub general Rudolf Maister - Vojanov.

Razumel usodnost razmer

Ko smo se ob koncu prve svetovne vojne znašli v okoliščinah, ko so veliki narodi izsiljevali in pritiskali na manjše narodne skupnosti, v okoliščinah, ko niti ljubljanska vlada ni zares razumela usodnosti razmer na slovenskih mejah, je Rudolf Maister ravnal drugače. Uprl se je poskusu dunajskih vojaških oblasti, ki so si lastile pravico do Spodnje Štajerske in Koroške, zbral okrog sebe podobno misleče oficirje in podoficirje slovenskega rodu, razpustil vojsko propadle avstro-ogrske države in na Štajerskem razglasil mobilizacijo ter v noči na 23. november razorožil nemško zeleno stražo. Dogodki so se vrstili drug za drugim. Ne bom opisoval vsega, kar je general Maister storil. Njegov pogum je navdihovala globoka ljubezen do slovenske zemlje in naših ljudi. Pesnik Janez Menart je v tretjem odstavku v Odi, posvečeni generalu Maistru, zapisal:

Ti prvikrat junaško kri
k zastavi slave si pozval
in prvikrat, kar svet stoji,
pod njo slovensko vojsko zbral,
da prvikrat je za teboj
šla v boj zares za narod svoj.

Premalo raziskano obdobje zgodovine

Dve krvavi svetovni moriji, prva in druga svetovna vojna, sta dejanja generala Maistra in njegovih borcev za severno slovensko mejo potisnili v ozadje. Predčasna upokojitev generala Maistra leta 1924 in njegova smrt leta 1934 pa sta povzročili, da je bilo to obdobje slovenske zgodovine obsojeno na pozabo. Z velikimi napori so se po drugi svetovni vojni preživeli borci za severno slovensko mejo začeli združevati in povezovati. Trajalo je celih 23 let, da je bil leta 1968 sprejet republiški Zakon o borcih za severno mejo 1918/1919. S tem zakonom pa so priznanje in zadoščenje dobili le »prostovoljci«, to so bili tisti borci za severno mejo, ki so se v vojaške enote na severni meji vključili do 1. februarja 1919. Vsi drugi so se šteli za mobilizirance in tega priznanja niso bili deležni. Zavedamo se, da so bili vsi borci, ki so se v borbe na severni slovenski meji vključili do začetka februarja 1919, prostovoljci in da si ta naziv tudi zaslužijo, hkrati pa ne smemo pozabiti, da si tudi kasnejši »mobiliziranci«, torej tisti, ki so se v vojaške enote vključili na podlagi osebnih mobilizacijskih pozivov, tudi zaslužijo dolžno pozornost in spoštovanje. Žal nimamo zbranih podatkov o vseh smrtnih žrtvah na slovenski strani. Uradni podatek je 151 mrtvih slovenskih fantov, upam pa si trditi, da je bilo smrtnih žrtev še najmanj enkrat toliko. Samo v zadnji ofenzivi vojske Kraljevine SHS, ki jo je vodila Dravska divizija pod vodstvom generala Krste Smiljanića od 29. maja do 6. junija, je umrlo 52 vojakov in bilo več kot dvesto ranjenih. To obdobje slovenske zgodovine je premalo raziskano.

V Žireh ustanovili domoljubno društvo

Ob stoti obletnici bojev na severni meji smo v Žireh začeli zbirati podatke o Žirovcih – borcih za severno mejo 1918/1919. V letu 2018 smo jih našli 33, naslednje leto pa še 9. O teh 42 borcih smo pripravili razstavo. Razstavne panoje smo razstavljali v muzeju in osnovni šoli v Žireh, Škofji Loki, Gorenjem Vrsniku, Račevi in Svetih Treh Kraljih. Tako so lahko potomci borcev za severno mejo in vsi, ki jih zanima to obdobje slovenske zgodovine, spoznali Žirovce – borce za severno slovensko mejo, tiste, ki so se prostovoljno ali pa na podlagi mobilizacijskih pozivov borili za slovensko etnično ozemlje. Razstava je bila povsod sprejeta z navdušenjem.

Ker smo ugotovili, da na splošno premalo vemo o tem obdobju, smo v Žireh februarja 2019 ustanovili Domoljubno društvo general Rudolf Maister Žiri. V statut smo zapisali, da je namen društva ohranjanje spomina na zgodovinsko delo generala Maistra in vseh borcev za severno mejo s ciljem, da se razvija in utrjuje domoljubje na vseh področjih družbenega življenja. V društvo se je vključilo že več kot štirideset potomcev in drugih zainteresiranih domoljubov. Društvo se je kot 27. član vključilo v Zvezo društev general Maister Slovenije.

Ne deluje le na žirovskem območju. Letos smo začeli zbirati podatke o borcih za severno mejo 1918/19 iz sosednje občine Gorenja vas - Poljane. Na naše presenečenje smo našli 51 borcev za severno mejo. Zbrali smo dokumente in slikovno gradivo ter tudi zanje pripravili razstavo. Župan občine Milan Čadež je z zadovoljstvom sprejel našo pobudo in tudi finančno omogočil tisk razstavnih panojev. Razstavo smo nameravali postaviti v Gorenji vasi ob letošnjem državnem prazniku dnevu Rudolfa Maistra, vendar so nam to preprečile zaostreni ukrepi za preprečevanje širjena covida-19. Predvidoma bo razstava postavljena in odprta takoj, ko bodo dopuščale zdravstvene razmere.

Med umrlimi na severni meji so tudi trije Žirovci – Franc Mlakar, Matevž Jereb in Andrej Šifrer. Na našo pobudo smo padlima borcema Francu Mlakarju in Matevžu Jerebu na rojstni hiši postavili spominski plošči, Mlakarju leta 2019, Jerebu pa avgusta letos. Postavitev spominskega obeležja Andreju Šifrerju nas še čaka.

Z raziskavo borcev za severno mejo 1918/19 bomo nadaljevali tudi v občinah Škofja Loka in Železniki, saj se zavedamo, da bomo le na ta način te hrabre borce in domoljube ohranili v trajnem spominu za sedanjo in vse prihodnje generacije. Predvsem se zavedamo, da je taka razstava pomemben zgodovinski učni pripomoček našim osnovnošolcem, ki bodo na ta način konkretno spoznali svoje hrabre prednike, ki so se v borbe na slovenski severni meji vključili kot prvi slovenski vojaki.

(*Janez Jereb je predsednik Domoljubnega društva general Rudolf Maister Žiri.)

Oddajte svoj komentar

Kranj 2°

oblačno
vlažnost: 99 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

0/7

nedelja

-3/3

ponedeljek

-4/5

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Gorenjska, 31. januar 2021

Predlagajte kosilo in dobite lokalne dobrote

 

 
 

 

 
 
 

Tragedija na Pokljuki / 12:10, 23. januar

Tragedija na Pokljuki, dopolniloNekje sem prebral misel, da je mit pripoved, namenjena prekrivanju nasilja, ki žrtvi ne daje besede ter tako...

V Sloveniji v sredo potrdili 1445 okužb z novim koronavirusom / 08:06, 22. januar

Smo pa edina država na svetu, kjer je zdravstveni minister obramboslovec iz časa komunizma !

Šest tisoč reševalnih prevozov na mesec / 23:52, 20. januar

Že nekaj let poznam podjetje Pacient, kateremu odličnost, strokovnost, sposobnost, vsemogočnost, daje prav g. Roman Meško. Kljub velikemu š...

Potrdili 1698 okužb, vlada bo odločala o ukrepih / 12:48, 20. januar

Maršal twitto je twittnil .da se odpirajo tudi smučišča !
Maja ali najkasneje začetek junija hahahahaa....

Manj gneče in kršitev / 12:43, 20. januar

Logično, ker pol morosta je šlo itak že v petek popoldne v Krajnsko ne..

Štirje razredi v karanteno / 11:10, 20. januar

Naš glavni vir denarja so podjetja, ki delajo. Tako bomo imeli denar za pokrivanje vsega. Morajo delati! Drugače nam lahko vse propade.

Štirje razredi v karanteno / 16:48, 19. januar

Gospodarstvo pa nemoteno dela naprej, turnusi 4/1 12/24 sobote, nedelje in to ob epidemiji smrtonosnega virusa ! Javna uprava pa doma, pol morosta v Kr. Gori dan na dan na sončku pa to...