Tema 14. novembra, svetovnega dneva sladkorne bolezni, je bila Medicinske sestre in sladkorna bolezen. Cilj je povečati ozaveščanje o ključni vlogi medicinskih sester pri podpori osebam, ki živijo s sladkorno boleznijo. Gimnazija Kranj je bila osvetljena s simbolno modro barvo.

Zdravnika želijo videti v živo

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Prosti čas / nedelja, 22. november 2020 / 17:39

S sladkorno boleznijo živi po ocenah vsak deseti Slovenec. Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni so prvič pri nas predstavili rezultate raziskave, kako so epidemija covida-19 in z njo povezani ukrepi vplivali na sladkorne bolnike v Sloveniji.

»Hec pri sladkorni bolezni je, da je nevidna. In kljub temu da jo imamo in je vedno nekje v mislih, kakšen je sladkor, kdaj sem jedla, koliko je še aktivnega inzulina, večina okrog nas to pozabi, ker vse naredimo tako mimogrede. Zato se mi zdi pomembno, da se zavemo, koliko truda vlagamo v urejene sladkorje in da ti niso kar samoumevni,« je osebno zgodbo in pogled delila Ana Turšič, ambasadorka v letošnji akciji ozaveščanja o sladkorni bolezni #darujemkilometre.

Raziskavo je predstavila Zveza društev diabetikov Slovenije (ZDDS) v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije in ob podpori Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe). Ta je pokazala, da je bilo 72 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo zaradi visoke rizičnosti večino časa ali ves čas doma; 30 odstotkov jih je bilo v času epidemije manj aktivnih kot običajno, več kot 75 odstotkov oseb s sladkorno boleznijo pa meni, da bi jim več informacij in jasnejša priporočila pomagala pri boljšem vodenju sladkorne bolezni med epidemijo; več kot 80 odstotkov vprašanih si želi obiska pri zdravniku, ne stika na daljavo. Več kot 40 odstotkov zdravstvenih delavcev pa je opazilo povečano stopnjo tesnobe pri ljudeh s sladkorno boleznijo, pri zdravljenju pa so se srečevali s povečanimi izzivi, največ z zagotavljanjem natančnih nasvetov ter s pomanjkanjem osebja.

»Osebe s sladkorno boleznijo in njihove bližnje želimo spodbuditi, naj kljub epidemiji, ukrepom in omejitvam skrbno vodijo svojo bolezen, skrbijo za zdravje, uravnoteženo zdravo prehrano,?poskrbijo za dovolj gibanja in?si redno merijo krvni sladkor. Pri poslabšanju stanja pa naj stopijo v kontakt s svojim zdravnikom. Pri covidu-19 ni problem sladkorna bolezen. Problem je neurejena sladkorna bolezen,« je ključno sporočilo povzel Robert Gratton, predsednik ZDDS.

Izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine, je povedala, da so bolniki s sladkorno boleznijo v Sloveniji večinoma dobro vodeni tudi v času epidemije, pri pregledih pa opaža, da se nekatere skupine manj držijo dietnih navodil, ker so pod stresom in tesnobni. »V vseh teh mesecih se redno delo v ambulantah družinske medicine ni v ničemer zmanjšalo. Med epidemijo se je ustavila zgolj preventiva, ki so jo vodile diplomirane medicinske sestre, ki imajo sedaj tudi druge naloge. Bolniki s sladkorno boleznijo morajo prav zaradi preprečevanja zapletov imeti dostopnost do zdravnika. Zavedati pa se moramo tudi prednosti, ki jih ima telemedicina, ki se bo v prihodnje okrepila.«

Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani, je poudaril, da je zdravstveni sistem ekstremno obremenjen z ljudmi, ki so zboleli za covidom-19, kar pa ne pomeni, da je manj diagnosticiranih s sladkorno boleznijo. »Ti pa prihajajo k zdravniku že v nekoliko težjem stanju. Zato se pridružujem apelu, da če ima kdo občutek, da ima resne znake bolezni, da več urinira, da hujša, tudi če veliko jé, je obisk zdravnika na mestu. Vsak je, dokler dela kot zdravnik, dolžan ljudem pomagati.«