O starih obrteh

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Prosti čas / petek, 20. november 2020 / 19:05  

S spletnim dogodkom in predstavitvami industrijske dediščine štirih gorenjskih krajev se je končal projekt Naša industrijska dediščina, naš ponos.

V projektu Naša industrijska dediščina, naš ponos je sodelovalo pet partnerjev, poleg vodilnega BSC, poslovno podpornega centra, Kranj, še Občina Bled, Muzeji radovljiške občine, Tržiški muzej in Gornjesavski muzej Jesenice. Ob zavedanju pomena ohranjanja industrijske kulture in tradicionalnih znanj so z različnimi projektnimi aktivnostmi poudarili in povezali štiri tradicionalne gorenjske obrti – vezenine, kovaštvo, čevljarstvo in graverstvo.

Na nedavnem zaključnem dogodku, ki so ga izvedli na spletu, so zainteresirani javnosti in strokovnim službam v strnjeni obliki predstavili zanimivo raziskovalno delo in nove zbirke v projektu sodelujočih muzejev.

Tako je bila predstavljena zbirka izdelkov podjetja Vezenine Bled, ki so na ogled na razstavi Vezenine Bled – Osem desetletij industrije čipk in vezenin v Domu krajanov Bohinjska Bela, in razstava del Joža Bertonclja Umetniški kovač iz Krope, ki je na ogled v Kovaškem muzeju v Kropi. S Tržičem je povezana razstava Zgodovina obuvanja s sodobno interpretacijo obutvene dediščine in predstavitvijo današnjih tržiških čevljarjev, z Jesenicami pa obnovljena industrijska dediščina Stare Save, ki bogati naše življenje in izboljšuje podobo kraja.

Gorenjska je bila v prejšnjem stoletju ena izmed najrazvitejših industrijskih pokrajin na področju današnje Slovenije. Po besedah vodje projekta Nine Zupan iz BSC Kranj so želeli prikazati promocijo industrijske kulture in ohranjanje tradicionalnih znanj z oživitvijo industrijske kulture. »Pripravljeni in izvedeni so bili štirje koncepti interpretacije industrijske dediščine – vezenine, kovaštvo, čevljarstvo in graverstvo. S projektnimi partnerji smo uspešno stkali čudovite zgodbe interpretacije industrijske dediščine.« V ohranjanju in oživljanju industrijske kulture pa vidijo tudi priložnost za razvoj regije.

»Razstava prikazuje zgodovino in delovanje Vezenin Bled od začetkov strojne izdelave vezenin in čipk leta 1924 do likvidacije podjetja leta 2004. Na ogled so izjemni izdelki, kot so najstarejše knjige vzorcev čipk, raznovrstni dekorativni tekstil in novejša oblačila iz čipke, vse pa so v Vezeninah izdelovali po zamislih domačih oblikovalcev,« je o razstavi o tovarni Vezenin Bled povedala Monika Rogelj iz Gorenjskega muzeja.

Dr. Petra Bole iz Muzejev radovljiške občine je predstavila novo stalno razstavo Mojster Joža Bertoncelj, ki so jo v okviru projekta postavili v Kovaškem muzeju v Kropi. »Bertoncljeve umetnine iz železa, bakra in medenine predstavljajo kulturno dediščino nacionalnega pomena in so pomembna zapuščina kroparske kovaške dediščine.«

O čevljarstvu je spregovoril dr. Bojan Knific iz Tržiškega muzeja. »Šuštarski praznik, ki ga je letos odnesla epidemija, smo v muzeju uvedli z odprtjem obutvene razstave v Galeriji Atrij in jo nadgradili z modno revijo. Na razstavi je bila skozi zgodbo Obujčka in Bosonogice ter ilustracij Anžeta Bizjaka predstavljena zgodovina obuvanja v svetu in na Slovenskem. Dopolnjevala so jo obuvala iz zbirke Tržiškega muzeja, tudi replike obuval, ki predstavljajo ključne spremembe v zgodovini obuvanja.«

V Gornjesavskem muzeju Jesenice so v projektu predstavili industrijsko dediščino Stare Save. »Obnovljenih je bilo 15 enot industrijske dediščine nekdanje železarne, z njimi se je popestril prikaz predelave železove rude do različnih jeklenih izdelkov,« je povedal dr. Marko Mugerli iz Gornjesavskega muzeja. »Za živahnejši utrip v naselju poskrbimo z dogodki, kot sta bila vseslovensko srečanje kovačev ter taljenje železove rude. Obiskovalci Stare Save so bili navdušeni nad prikazi kovanja, podkovanja konja, predstavitvijo vetrne peči in taljenja rude.«

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Celotna vrednost projekta je dobrih 158 tisoč evrov, od tega je evropskih sredstev 103 tisoč evrov oziroma osemdeset odstotkov proračuna.