Se bomo še znali družiti

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Editors Choice / torek, 17. november 2020 / 17:05  

Kako epidemija covida-19 vpliva na psihološko stanje posameznika in družbe?

Kranj – Monika Stojko iz Voklega je trenutno v karanteni. »Pred nekaj dnevi sva bila z možem testirana in rezultat je bil pri obeh pozitiven. Težko bi rekla, od koga in kje sva se okužila. Pred enim mesecem je bilo sicer okuženo sinovo dekle, a takrat je bil moj izvid negativen. Imava milo obliko covida-19, oba sva imela le za kratek čas povišano temperaturo, blage bolečine v hrbtu in pekoče grlo. V normalnih razmerah pri takih simptomih sploh ne bi klicala zdravnika, vzela bi dve protibolečinski tableti in šla v službo. Nisva negativno razpoložena, pravzaprav je najtežje biti zaprt v hiši in upoštevati vse ukrepe, a treba je biti odgovoren do drugih. Res je tudi, da nikoli ne veš, v katero smer se bo potek bolezni obrnil. Mislim, da trenutno za koronavirusno bolezen še nihče ni dovolj pameten,« nam je zaupala Monika Stojko.

Vida Jereb iz Zabukovja pa je ravno končala desetdnevno karanteno. »Bila sem v stiku s pozitivno osebo in avtomatsko, brez testiranja sem veljala za okuženo, zato sem se osamila. Vseeno je bil občutek neprijeten in tesnoben, saj ne veš zares, ali si ali nisi okužen. Ko so možu po testiranju potrdili okužbo, sem bila prepričana, da sem okužena tudi jaz,« je povedala Jerebova in nadaljevala: »Vzdušje je letos mnogo manj sproščeno kot preteklo leto, ljudje so zaskrbljeni, postali se odtujeni. Manjka pristnega stika. Vprašanje je, ali se bomo po tem še znali družiti in pogovarjati, ali se bomo vrnili v stanje, kot je bilo pred epidemijo. Ob vsem, kar počnemo, imamo zadržke in mislim, da bomo zadržani tudi, ko bo na voljo cepivo. Žal mi je, da letos verjetno ne bomo doživeli pravega decembrskega vzdušja. Vseeno upam, da bomo lahko obiskali vsaj sorodnike, se prosto sprehajali v naravi in si morda ogledali praznično okrasitev mest.«

Janko Proj iz Zgornjih Bitenj pa je dejal: »Starejši ljudje sodimo v skupino ogroženih, zato smo jasno bolj zaskrbljeni. Sam sem tudi srčni bolnik in okužba mi zagotovo ne bi prizanesla. Že v preteklih letih sem se v zimskem obdobju izogibal druženj v zaprtih prostorih, da ne bi zbolel za gripo. Letos sem še bolj previden in se držim zase. S psihološkega vidika se sicer čutim precej prizadetega, saj sem socialno bitje. Pred pojavom novega koronavirusa sem se redno srečeval s prijatelji, zdaj mi je druženje odtegnjeno, kar mi ni po godu. Čas si zapolnim z dejavnostmi, ki so mi ljube, sem vrtičkar, veliko berem in se ukvarjam s proučevanjem krajevne zgodovine. Živim v bližini gozda, kamor se pogosto odpravim tudi na sprehod. Poudaril pa bi, da sem razočaran nad mladimi, saj se vedejo precej brezobzirno. Opažam, da medgeneracijska solidarnost izginja, kar ni prav, saj so starejši ljudje enako upravičeni do življenja kot mladi.«