Knjiga o možu, ki drži besedo

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Editors Choice / nedelja, 8. november 2020 / 15:52  

Pod peresom doc. dr. Draga Paplerja je nastala biografija Franc Kern, človek, ki drži besedo, ki govori o življenju in delu Franca Kerna iz Srednje vasi, dolgoletnem organizatorju gasilstva, predsedniku Krajevne skupnosti Šenčur in prvem županu ter častnem občanu Občine Šenčur, ki bo prihodnje leto star devetdeset let.

»Knjiga je zgodba o človeku, ki se je z vso vnemo razdajal za lokalno skupnost in je bil ponosen na dosežke. Opisuje žilavega in odločnega človeka, ki ve, kaj hoče, in to tudi uresniči s pomočjo sodelavcev, ki jih vodi. Je živ spomenik dela in življenja Franca Kerna, od mladosti do zrelih let, ko je izkušnje iz društvene organizacije, kot je gasilstvo, pa tudi podjetništva in lokalne samouprave prenašal na naslednje generacije,« je med drugim v uvodu zapisal avtor doc. dr. Drago Papler.

Kako se je rodila zamisel o knjigi, smo najprej vprašali njenega glavnega junaka Franca Kerna. »Iz različnih obdobij mojega življenja, ko sem se ukvarjal z gasilstvom, deloval v krajevni skupnosti, v SZDL in pozneje kot prvi župan v občini Šenčur, iz otroških in mladostnih let in poklicnega življenja se je nabralo veliko izkušenj in pisnega gradiva. Že sam sem v preteklosti premišljeval o knjigi in tudi moji družinski člani in znanci so me spodbujali, da bi lahko kaj napisal. Ko sem začel o tem resneje razmišljati in pregledovati mape, izrezke in časopisov in drugo gradivo, ki se mi je nakopičilo v letih mojega delovanja, sem šele videl, koliko je vsega. Draga Paplerja, s katerim se že dolgo poznava, sem vprašal, ali bi bil pripravljen, da vse skupaj pregledava in oceniva, ali je vredno knjižnega zapisa. Dejal je, da je gradiva za več kot eno samo knjigo,« se spominja Franc Kern. Nato je začel gradivo razvrščati po sklopih: o svojem otroštvu, mladosti, fantovskih vragolijah in učni dobi, o domačem kraju Srednji vasi, o družini in poklicnem delu, o svojem delu v korist krajev in ljudi. Vrsto let je prostovoljno deloval v gasilstvu, aktiven je bil v krajevni skupnosti in ko se je Šenčurjanom izpolnila želja po lastni občini, je bil Franc Kern izvoljen za prvega župana. Kako je bila vzpostavljena nova občina, ki jo je vodil do leta 2002, kakšna je bila skrb za izboljšanje življenjskih razmer, kako je potekalo sodelovanje za uresničitev skupnih ciljev in kaj vse je bilo doseženo za napredek in razvoj občine, popisuje knjiga. »Delali smo s polno paro, vizijo in odločnostjo,« poudarja Franc Kern in to velja za vsa področja njegovega dela. V knjigi je zajeto tudi njegovo družinsko življenje, kajti družina je vseskozi podpirala njegova prizadevanja: žena Anica, ki je že nekaj let ni več, hčerki Veronika in Brigita ter sin Franci s svojimi družinami.

Potem ko se je Francu Kernu iztekel županski mandat, je bil še štiri leta občinski svetnik. Kot prvega župana in častnega občana ga vabijo na prireditve v domači občini. Sicer pa pravi, da živi precej umirjeno življenje, posvetil se je izdelovanju miniaturnih izdelkov svojega obrtnega znanja (njegov osnovni poklic je kolar), čas pa mu krajša tudi sodelovanje v medgeneracijskem društvu Z roko v roki. Zadnje leto je posvetil nastajanju knjige, ki je zdaj natisnjena, zaradi epidemioloških razmer pa je z avtorjem doslej še nista uspela javno predstaviti. Upa, da se bo to lahko vendarle kmalu zgodilo.

Doc. dr. Drago Papler Franca Kerna pozna iz osemdesetih let 20. stoletja, ko je v Elektro Gorenjska deloval na področju priprave dela in tehnične komerciale investicij, Kern pa je bil predsednik KS Šenčur. Papler je takrat vodil nadzor in obračun del nad izgradnjo nekaterih elektro objektov v Šenčurju. Pozenje se je kot odgovorni urednik Gorenjske televizije TELE-TV Kranj s Francem Kernom v vlogi župana pogosto srečeval ob novinarskem poročanju in vodenju televizijskih oddaj. »Ko sem se ob magistrskem in doktorskem študiju začel intenzivneje ukvarjati s predavanji, z raziskovanjem in s publicistiko kot avtor in urednik, je name pustilo močan vtis Kernovo mnenje o mojih izdanih knjigah, o katerih je bral v Gorenjskem glasu. Ob naključnem srečanju z njim in njegovo ženo Anico v prvem desetletju 21. stoletja sem mu dejal, da bi bila zanimiva biografija o njem, mogoče celo knjiga,« se začetkov pri biografiji spominja avtor.

Protiutež Paplerjevega znanstvenega in strokovnega dela je umetniško ustvarjanje od fotografije, poezije do literature. Aprila lani je v Muzeju občine Šenčur ob 40-letnici svojega ustvarjanja pripravil razstavo Pogledi sopotij in se tam srečal s Francem Kernom, ta pa je ob koncu programa javno oznanil, da je prišel čas za pripravo njegove biografije, ki jo je zaupal Dragu Paplerju. »Pobudo sem sprejel. V zadnjem letu sem pogosto prihajal k Francu Kernu v Srednjo vas pri Šenčurju. To mi je preprečila le zapora občinskih meja zaradi epidemije covida-19. Knjiga ni projekt za nekaj mesecev, kot si je junak zgodbe sprva predstavljal. Je mnogo več in kompleksnejši, časovno daljši projekt! Vesel sem, da je bil v drugem desetletju 21. stoletja zaključen,« pravi Papler in dodaja, da gre v knjigi za obsežno in zanimivo zgodbo, ki jo prežema velika volja in zanos pri delu. »Z zgodbo sem se na neki način poistovetil,« pojasni avtor. »Franc Kern je tri leta starejši od mojega pokojnega očeta Jožeta Paplerja, ki je bil tako kot Franc Kern stalno na terenu med ljudmi pri opravljanju nalog vodje elektronadzorništva v Podbrezjah. Z delom in življenjem Franca Kerna imava kar nekaj skupnih vzporednic in podobnih značilnosti skozi domoznanstvo med Šenčurjem in Naklem, mladostne dogodivščine, strokovno delo obrti in elektroenergetike skozi pripravo dela in komercialo, gradnjo hiše, ustvarjanje družine, družbeno delo pri njegovem gasilstvu in mojem turizmu, delovanje v krajevni skupnosti v Šenčurju na področju infrastrukture in pri meni v Seničnem na področju telefonije, občinsko udejstvovanje pri Kernu v Kranju in v Šenčurju, pri meni v Tržiču, in potem posredno skozi medijsko delo v gorenjskih občinah. Blizu mi je Kernova sled skozi razvoj krajev in sodelovanje z ljudmi, kar nadgrajujem z znanstvenim proučevanjem in dokumentarnim beleženjem s sliko, filmom, s članki in knjigami.«