Šimen in Mina Prešeren

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 25. oktober 2020 / 09:24  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (273)

Oče Franceta Prešerna Šimen se je rodil 22. oktobra leta 1762, mama Mina Svetina pa 5. maja 1774. V zakonu se jima je rodilo osem otrok. Najprej sta leta 1798 povila hčer Jero. Nato je leta 1799 sledila Katra in leto zatem sin France. Za njimi so na svet prijokali še Jože (1803), Jurij (1805), Mina (1808), Urša (1809) in kot zadnja leta 1811 še Lenka.

Vrbenska hiša št. 1, kjer se je po domače reklo pri Ribiču, je bila ena izmed značilnih gorenjskih domačij. Že stoletja so tam gospodarili kmetje, ki so se pisali Prešeren. Podložni so bili graščini v Begunjah. Poleg kmečkih opravil jim je dodaten zaslužek ponujalo tudi prevozništvo, po gorenjsko rečeno furmanstvo, kar je bil morda vzrok, da je leta 1762 rojeni sin Šimen tako dolgo odlašal s skokom v zakonski stan. Bil je namreč star že skoraj 35 let pa si še vedno ni izbral neveste. Morda pa se mu niti ni mudilo, saj sta živela še oba starša, Jernej in Mina, ki sta mu pomagala pri delu na kmetiji. Končno pa ga je le prevzela Muhovčeva Mina, Mina Svetina, brhko 21-letno dekle iz sosednje Žirovnice (hiša št. 7). Vzela sta se v predpustu 7. februarja 1797.

Mlada nevesta, ki je bila od ženina mlajša dvanajst let, je bila za svoje čase in tedanje razmere dokaj razgledano dekle. Muhovčev rod je bil sploh nadpovprečno izobražen, saj so bili kar trije njeni strici duhovniki. Tudi njej sta starša že v mladosti skušala nuditi osnove učenosti, a kaj, ko šole v domači fari ni bilo. Ko je bila stara blizu deset let, jo je tako oče čez Koren odpeljal na Koroško, kjer je leto dni obiskovala šolo v Beljaku. Tedaj se je dobro naučila pisati in brati ter govoriti nemško, kar ji je prišlo prav tudi v poznejših letih. Po vrnitvi s Koroškega je še leto dni prebivala pri uršulinkah v Ljubljani. Potem je bila doma v oporo svoji materi, ki je rodila deset otrok, zadnjega, ko je bila Mina (sicer prvorojenka) stara že 17 let.

Mati Mina je vse hčerke naučila kmečkih del, ko so dopolnile deset let, pa jih je pozimi učila še brati in pisati. Ko so hčerke odraščale, pa so jih pošiljali k njihovim stricem duhovnikom, da so se od župnijskih kuharic priučile tudi gospodinjstva, kar je pozneje pri vseh postalo tudi njihovo poklicno opravilo.

Oče je fante odpeljal k svojim duhovniškim sorodnikom. Stric Jožef je v Šimnovem sinu Jožetu, tako kot prej že pri Francetu, prepoznal nadarjenega mladeniča in ga je na lastno pobudo poslal v šolo ter obljubil še denarno podporo, če se bo šolal v Ljubljani. Oče Šimen je hočeš nočeš moral popustiti. Tako so se na šolanju v Ljubljani znašli vsi trije njegovi sinovi, Ribičev grunt v Vrbi pa je ostal brez moškega naslednika. To je pozneje zapečatilo usodo Prešernove rodbine. France je imel v sorodstvu kar šest duhovnikov – tri strice po materini strani ter dva strica in enega starega strica po očetovi strani.

Zanimivi Gorenjci tedna in dogodki iz dežele Kranjske:

Na Bledu se je 19. 10. 1846 rodil dijaški organizator Ferdinand Ullrich. Bil je prvi predsednik združenja Slovenija.

V Stari vasi pri Krškem se je 21. 10.1825 rodil pisec in gornik France Kadilnik. Kot odločen narodnjak se je zlasti izkazal kot prebuditelj slovenske turistike. Prepotoval je vso Gorenjsko, bil leta 1858 prvič na Stolu, 1865 na Grintovcu, leta 1866 pa se je prvič povzpel na Triglav, ki ga je nato obiskal še 18-krat.

Na Bledu se je 21. 10. 1895 rodila kiparka in risarka Karla Bulovec Mrak. Škof Grigorij Rožman ji je naročil dela po njeni lastni izbiri. Med njenimi najbolj znanimi deli sta osnutek spomenika Ivanu Cankarju na Vrhniki in model za spomenik A. M. Slomška v Mariboru.

V Kranju se je 22. 10. 1817 rodil podobar Leopold Goetzl.