Krivulja se je letos močno obrnila navzdol

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 21. oktober 2020 / 11:34  

Krivulja populacije smrekovega lubadarja v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem se je letos močno obrnila navzdol, ugotavlja Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, kjer z nekoliko zadržka ocenjujejo, da se stanje glede lubadarja vendarle umirja. V letu 2017, ko je lubadar dosegel »vrh«, so za posek označili skoraj 450 tisoč kubičnih metrov lubadark, letos do 20. septembra pa »samo« 172 tisoč kubičnih metrov.

Kako zadnje vremensko dogajanje, predvsem sneg v višjih legah, vpliva na nadaljnji razvoj oziroma širjenje lubadarja?

Sneg in nižje temperature sta v sredogorske in gorske gozdove prinesla tako pozitivne kot negativne učinke. Pozitivno je to, da so nizke temperature zaustavile aktivnost lubadarja. Delovanje smrekovega lubadarja je za letos končano, zato bo zdaj nekaj več časa za posek in spravilo drevja, ki ga je lubadar prizadel v jesenskem obdobju. Negativno je to, da je sneg obtežil drevje in povzročil nekaj snegoloma pri še olistanih listavcih, predvsem pri bukvi. Količina poškodovanega drevja ni velika, a je sneg poškodoval prav občutljivo in pomembno drevje na gozdnih robovih in v gozdovih, v katerih so lastniki že izvedli sanacijo od lubadarja poškodovanega drevja.

Je bilo letos vremensko ugodno leto za razvoj lubadarja? Kako sta na to vplivala vetroloma – v februarju in ob koncu avgusta?

Letošnje leto ni bilo ugodno za razvoj lubadarja. Za razvoj lubadarja najpomembnejše meseca – maj in junij – sta bila izrazito »mokra«, kar je pozitivno vplivalo na dobro vitalnost in odpornost smreke, razvojni ciklus lubadarja pa je bil zaradi nižjih temperatur in vlage otežen. Tudi vetroloma, tako februarja kot avgusta, nista bistveno vplivala na čezmerno razmnožitev lubadarja. Presenetljivo in zanimivo je to, da se je lubadar v toplem septembru namesto v drevje, ki ga je poškodoval vetrolom, raje zavrtal v sosednje krošnje zdravih smrek. Razlog za to je bila temperatura zraka, ki je bila v krošnji stoječih smrek nekaj stopinj Celzija višja od temperature pri tleh, kjer je ležalo podrto drevje.

Kakšno je zdaj stanje lubadarja na Zgornjem Gorenjskem v primerjavi z lani, predlani? Se lubadar vendarle umirja?

Krivulja populacije smrekovega lubadarja se je letos močno obrnila navzdol, z nekoliko zadržka ocenjujemo, da se stanje umirja. Količina poškodovanih in za posek odrejenih smrek se je sicer v primerjavi z lani prepolovila, a pri tem je treba poudariti, da so najbolj občutljiva rastišča oziroma območja praktično že brez smreke in da se je letos lubadar usmeril na preostala robna območja. Letos so bili najbolj na udaru smrekovi in mešani sestoji z večjim deležem smreke v višjih nadmorskih višinah Bohinja – Notranje Bohinjske gore, Vogar, Fužinske planine, Nad Podjeljem pa tudi obrobje Pokljuke, alpske doline Krma, Kot, Vrata in obrobja preteklih žarišč. Posebno pozornost smo namenili najkvalitetnejšim ohranjenim sestojem na Pokljuki, v Martinčku in Karavankah. Tu je stanje kljub številnim manjšim jedrom lubadarja še obvladljivo.

Je bilo letos glede lubadarja kaj posebnega, drugačnega kot v prejšnjih letih?

Za letos, ko sta bila mokra maj in junij, je značilen časovni zamik kulminacije napada lubadarja. Običajno je bila pri nas kulminacija julija, letos pa se je premaknila pozno v avgust. Tako je prišlo praktično do izpada celotne generacije lubadarja in posledično do manjše razmnožitve. Sedanja ohladitev pa je letošnji razvoj dokončno ustavila.

Koliko lubadark ste odkazali letos v primerjavi s prejšnjimi leti, koliko so jih lastniki tudi posekali in spravili iz gozda?

Letos smo doslej označili za posek 172 tisoč kubičnih metrov lubadark, lani v enakem obdobju 336 tisoč. Lastniki so letos doslej posekali nekaj več kot 196 tisoč kubičnih metrov lubadark, poleg letos označenih za posek še nekaj od lani, medtem ko so jih lani v enakem obdobju okrog 300 tisoč »kubikov«. Sanitarni posek, ki poleg poseka lubadark vključuje tudi posek v ujmah ali kako drugače poškodovanega drevja, letos predstavlja kar 84 odstotkov celotnega poseka.

Kakšni so obeti za prihodnje leto?

Drevje, poškodovano v vetrolomu in napadeno od lubadarja, bo ob povprečnih zimskih razmerah sanirano, saj količine niso velike, izvajalskih ekip je dovolj, lesni trg normalno deluje. V takšnih okoliščinah bi lahko optimistično pričakovali prihodnje leto, a je pred nami še precejšnji del jeseni in celotno zimsko obdobje z vse večjimi in pogostejšimi vremenskimi ujmami. Prav teh se najbolj bojimo, saj so naši gozdni sestoji po vseh teh letih napada lubadarja močno destabilizirani in vitalno oslabljeni. Tudi številnost lubadarja, ki prezimuje v tleh, je še vedno visoka, zato je praktično nemogoče napovedati varstveno stanje za prihodnje leto.

Kako poteka obnova poškodovanih gozdov – koliko po naravni poti, koliko s sadnjo?

»Ocenjujemo, da je zaradi posledic ujm in lubadarja od leta 2015 do sedaj ogolelo skoraj štiri tisoč hektarjev gozdnih površin, kar predstavlja površino približno dvanajstih Bohinjskih jezer. Obnova teh površin večinoma uspešno poteka po naravni poti, tako nastali naravni sestoji bodo bistveno bolj vrstno pestri in s tem ekološko odporni, v ekonomskem smislu pa manj donosni. Umetno pogozdovanje poteka na rastiščih, kjer bi bila naravna obnova dolgotrajna ali je celo nevarnost erozije in se s takšno obnovo strinja tudi lastnik. Največ pogozdovanja je bilo v zadnjih dveh letih na Jelovici, Pokljuki in Mežakli. Na 97 hektarjih je bilo posajenih 210 tisoč sadik gozdnega drevja.

Ali predpisi omogočajo zavodu za gozdove učinkovito ukrepanje ob »epidemiji« lubadarja?

Zakon o gozdovih je bil sprejet leta 1993, potlej so ga le simbolično spreminjali. Od tedaj do danes se je stanje gozdov zelo spremenilo, prav tako tudi družbene, gospodarske in klimatske razmere. Potrebna bi bila resna analiza in razmislek o tem, kako naprej s slovenskimi gozdovi in gozdarstvom. Vse intenzivnejše naravne ujme in posledično razvoj škodljivcev nam sporočajo, da časa ni prav veliko.