Istanbulska konvencija

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 17. oktober 2020 / 10:03  

V zadnjem času je kar nekaj govora o Istanbulski ali carigrajski konvenciji. Za kaj gre? Odgovor je že v njenem celotnem nazivu: Konvencija Sveta Evrope o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini …

Štirje P-ji

Poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro je Sloveniji poslal pismo, v katerem preverja, ali bi se pridružila Poljski pri odstopu od carigrajske konvencije. Slovensko pravosodno ministrstvo razlogov za odstop ne vidi. Vsaj za zdaj ne. Sicer pa poglejmo še enkrat natančneje, za kaj gre. »Na kratko je to najobsežnejši in najmočnejši ukrep za boj proti nasilju nad ženskami in v družini. Obsega dvanajst poglavij, ki temeljijo na štirih P-jih (Prevention, Protection and support of victims, Prosecution of offenders and Integrated Policies). Dogovor velja tako v času miru kot v času vojne. Čeprav sta glavni temi dogovora nasilje nad ženskami in nasilje v družini, ima veliko večji pomen. Prav tako isti 'P-ji' veljajo za tiste, ki so diskriminirani na podlagi spola, rase, izvora, spolne orientacije, starosti, zdravja, statusa begunca in drugih. Psihološko nasilje, zalezovanje, fizično nasilje, spolno nasilje, posilstvo, prisilni zakon, prisilna splavitev, prisilna sterilizacija se morajo kaznovati. Podpisalo jo je že 45 držav članic Sveta Evrope. Podpisale, a nato zavrnile so jo Bolgarija, Slovaška, Poljska in Madžarska. Pri vseh je šlo za nesprejetje konvencije zaradi določenih razlogov. Niso želeli sprejeti istospolnih porok in večjega števila spolov, kot naj bi jih poznali.« (Vir: Žiga Kastelic, student.si) Preseneča tudi dejstvo, da je bilo besedilo konvencije sprejeto v Istanbulu, že leta 2011. Pod sedanjim režimom predsednika Erdogana to gotovo ne bi bilo več mogoče.

Nekaj primerov

Preberimo še nekaj členov iz izvirnega besedila, slovenski prevod je dostopen na spletu. »36. člen – Spolno nasilje, vključno s posilstvom. 1. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da se zagotovi, da se navedeno ravnanje opredeli kot kaznivo dejanje, kadar je storjeno naklepno: a. prisilna vaginalna, analna ali oralna penetracija spolne narave na telesu druge osebe s katerimkoli delom telesa ali predmetom; b. prisilno izvajanje drugih dejanj spolne narave z osebo; c. prisilitev druge osebe v dejanja spolne narave s tretjo osebo. 2. Privolitev mora biti dana prostovoljno kot rezultat svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin. 3. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da se zagotovi, da se določbe 1. odstavka uporabljajo tudi za dejanja, storjena zoper nekdanje ali sedanje zakonce ali partnerje, kot jih priznava notranje pravo.« / 38. člen – Pohabljenje ženskih spolovil. Pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe, da se navedeno ravnanje obravnava kot kaznivo dejanje, kadar je storjeno naklepno: a. ekscizija, infibulacija ali druge oblike pohabljanja celotnih ali delov ženskih velikih sramnih ustnic, malih sramnih ustnic ali klitorisa; b. prisiljenje ali naročanje ženski, da stori katerokoli od dejanj, naštetih v točki a; c. ščuvanje, prisiljenje ali naročanje deklici in dekletu, da stori katerokoli od dejanj, naštetih v točki a. 1« Problem je v tem, da se večini Evropejcev zdijo take določbe »normalne«, marsikje v svetu pa to (še) niso oz. so »normalne« za neki drugi pogled …

Nobelovci 2020

V tednu po 5. oktobru smo izvedeli za letošnje nobelovce, po enega vsak dan. V ponedeljek so objavili, da letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejme ameriško-britanska naveza Harvey J. Alter, Michael Houghton in Charles M. Rice za odkritja na področju hepatitisa C. V torek je bila na vrsti fizika, spet trije znanstveniki: Britanec Roger Penrose, Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez za odkritja o črni luknji. V sredo kemija: Francozinja Emmanuelle Charpentier in Američanka Jennifer Doudna za razvoj metode za spremembo genoma crispr-cas9. »Tehnologija je revolucionarno vplivala na znanosti o življenju, prispevala k novim terapijam za zdravljenje raka, lahko pa bi uresničila sanje o zdravljenju dednih bolezni«. V četrtek književnost: ameriška pesnica Louise Glück »za svoj nezamenljivi pesniški glas, ki s strogo lepoto naredi individualen obstoj univerzalen«. V petek smo izvedeli, kdo je prispeval k miru na svetu: Svetovni program za hrano (WFP), »ki si prizadeva proti lakoti na svetu in opozarja, da lakota ne bi smela biti orožje v vojnih razmerah, ki so se med pandemijo novega koronavirusa še zaostrile«. In drugi ponedeljek še za ekonomijo: Američana Paul R. Milgrom in Robert B. Wilson, »za prispevek k izboljšanju teorije dražb in iznajdbe novih dražbenih formatov, ki koristijo prodajalcem, kupcem in davkoplačevalcem«. Pestro, ni kaj. Vsem čestitamo!