Predsednikovo opravičilo

Celovec – V preteklosti, z izjemo zadnjih let, so bile celovške slovesnosti v počastitev 10. oktobra, dneva koroškega plebiscita, hrupne, s korakanjem najbolj zvestih varuhov nemške Koroške po celovških ulicah in tudi širjenjem nestrpnosti ali celo sovraštva do koroških Slovencev in njihove matične države. Iz leta v leto je bilo tega manj.

Letos, ko je od plebiscita minilo sto let, je Koroška namenila jubileju še večjo pozornost s številnimi prireditvami, tudi s potujočo razstavo o deželi. Sobotna osrednja svečanost je bila zaradi epidemioloških ukrepov v znameniti Dvorani grbov – na stenah in na stropu jih je 665 – v deželnem dvorcu, in ne na prostem na osrednjem celovškem Novem trgu. Bila je izjemno svečana, brez obtoževanj in žalitev, v duhu sprave med slovensko govorečimi Korošci, ki jim je poplebiscitno stoletje prineslo več hudega kot dobrega, in nemško govorečo in v preteklosti tudi protislovensko nastrojeno večino. Prvič sta bila na taki slovesnosti predsednika dveh sosednjih republik Slovenije in Avstrije Borut Pahor in dr. Alexander Van der Bellen. Slovenski predsednik je med drugim dejal: »V tej prekrasni Dvorani grbov je svoj dom našel knežji kamen. Dolga, dolga stoletja predstavlja mogočen simbol. Na njem so voditelji prisegali v slovenščini, kasneje v nemščini. Nima vsak narod takega kamna, da bi zidal na njem. Naša naroda si ga delita in ga imata oba.« Potem je spomnil, da so bile Slovencem pred in po plebiscitu dane mnoge obljube, ki v mnogočem še niso bile izpolnjene. Koroški Slovenci pričakujejo hitrejši napredek pri njihovem izpolnjevanju, zlasti na področju jezika. Odlikovanec obeh držav Florijan Lipuš je dejal: »Z jezikom smo ali nismo, z jezikom bomo ali ne bomo.« »Sreča je na strani pogumnih,« je sklenil svoj nagovor predsednik Borut Pahor. Dolg aplavz je požel avstrijski predsednik dr. Alexander Van der Bellen, ki je svoj nagovor začel v slovenščini in v obeh jezikih izrekel znamenite besede opravičila avstrijske države za krivice in zamude pri uresničevanju njihovih ustavnih pravic. Spomnil je na 8. člen avstrijskega ustavnega zakona, v katerem se Avstrija zavzema za jezikovno in kulturno raznolikost, za podporo jeziku, kulturi in obstoju narodnih skupnosti, česar pa Avstrija ni vedno spoštovala.

V imenu slovenske manjšine je govoril predsednik Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug. Dejal je, da je bila slovenščina v preteklosti razvrednotena, čeprav je bila del koroške identitete. Zato je velik dosežek, da so bili v veliki meri premagani predsodki in ustvarjeno novo zaupanje. V konsenzu je mogoče doseči rešitve v prizadevanjih za skupno Koroško.

Plebiscitno darilo Koroški

Z Dunaja je pretekli teden prišla razveseljiva novica, da je zvezna vlada šestim avtohtonim narodnim skupnostim v Avstriji – Slovencem na Štajerskem in na Koroškem, Hrvatom in Madžarom na Gradiščanskem in na Dunaju, Čehom in Slovakom na Dunaju in Romom na Gradiščanskem – povišala podpore za 4 milijone evrov, kar je še enkrat več kot doslej. Odločitev dunajske vlade je prelomna tudi zato, ker se podpore v 25 letih niso povišale. Koroška je bila deležna tudi tako imenovanega plebiscitnega daru. Denar bo namenjen obnovi kulturnih domov in kulturni dejavnosti. Zastopniki slovenskih organizacij na Koroškem pozdravljajo dunajsko odločitev. »Predvsem kulturna društva bodo odslej lažje dihala in načrtovala. Društva so poleg družine in šole garant za naš obstoj in boljšo prihodnost,« je zapisal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. Zadovoljstvo izraža tudi predsednik Skupnosti koroških Slovenk in Slovencev Bernard Sadovnik. »Po dolgem obdobju zastoja sta za manjšine odgovorna ministrica Susanne Raab in zvezna vlada uresničili eno od svojih obljub. Zato lahko z optimizmom pričakujemo, da bo zvezna vlada v dialogu s predstavniki manjšin uresničila vse ukrepe na področju predšolskih jasli in varstva otrok, šolstva in medijev.«

Priznanje celovški Mohorjevi

Oba predsednika sta v spremstvu koroškega deželnega glavarja dr. Petra Kaiserja, avstrijske zvezne ministrice za ženske in integracijo dr. Susanne Raab in slovenske ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helene Jaklitsch obiskala na novo urejeno Slomškovo hišo na Ainethgasse v Celovcu, v kateri je Mohorjeva uredila prve dvojezične otroške jasli v Celovcu, dvojezični otroški vrtec in dijaški dom, ki jih obiskuje skupaj 140 otrok in dijakov, zanimanje pa je tolikšno, da bodo povečali zmogljivosti jasli. Visoki gostje so malčkom podarili igrače in knjige, s svojim obiskom pa izrekli priznanje Mohorjevi za delo, ki ga opravlja že skoraj 180 let. Obe ministrici sta nato obiskali še Šentjakob v Rožu, kjer so za obletnico plebiscita postavili 22 dvojezičnih tabel.