Na spletu o vojnih grobovih

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Zanimivosti / torek, 13. oktober 2020 / 18:14  

Zgodovinar dr. Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja je pripravil spletno razstavo na temo vojnih grobov, grobišč in pokopališč.

Kranj – Od sredine prejšnjega tedna je na spletnem kanalu Youtube na ogled spletna razstava z naslovom Republika Slovenija in vojni grobovi, pokopališča in grobišča 1. in 2. svetovne vojne. Zgodovinar dr. Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja v dobrih 23 minut dolgem posnetku s fotografijami in številčnimi podatki v uvodu predstavi, kako vprašanje vojnih grobišč urejajo v nekaterih zahodnoevropskih državah in v ZDA, v nadaljevanju pa v spletni razstavi obravnava, kakšno je stanje na tem področju v Sloveniji.

Izvemo, da je v državi okrog 1800 vojnih grobov, grobišč in pokopališč, od tega sto dvajset iz prve svetovne vojne okrog tisoč iz druge svetovne vojne, več kot sedemsto pa je prikritih grobišč in morišč. Največji del razstave se nanaša na žrtve iz časa druge svetovne vojne in po njej. Razstava pokaže tudi fotografije in podatke o nekaterih posameznih primerkih grobov na pokopališčih po Gorenjskem in v Sloveniji ter grobišča tujih vojakov pri nas.

Kot zapiše dr. Jože Dežman, je izhodišče za to obravnavo več kot štirideset let raziskovalnega, javnega, dialoškega delovanja pri raziskovanju žrtev prve in druge svetovne vojne ter spomina nanje. »Motiv za sprehod skozi različne položaje, v katerih so slovenske žrtve prve in druge svetovne vojne in tujci, smrtne žrtve obeh vojn v Sloveniji, je spoznanje o tem, kako oddaljena in obenem v dovolj podobnem položaju je Slovenija v primerjavi z Zahodom,« dodaja avtor ter v zaključku razstave, ki jo ob slikah in navedenih podatkih tudi sam komentira, obiskovalcu ponudi v razmislek: »Slovenci nismo imeli države, ki bi pri urejanju slovenskega mesta mrtvih sledila vzorcem raziskovanja, urejanja vojnih grobov, pokopališče, grobišč, ki so ga razvile zahodne demokracije zlasti po prvi svetovni vojni. Pred tridesetletnico Republike Slovenije je zato lepa priložnost za vzpostavitev slovenskega mesta mrtvih kot pomembnega temelja slovenske državnosti.« Dežman hkrati poudarja, da je spletna objava še v nastajanju, zato prosi za razumevanje pri tehničnih in izgovorjenih škratih, hkrati pa obiskovalce prosi, da mu vprašanja, dopolnitve in popravke pošljejo na naslov: jdmemores@gmail.com oziroma jih naslovijo nanj v Gorenjski muzej.