Od Šumija do tovarn in Strmola

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 5. oktober 2020 / 11:11  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (270)

Franc Šumi (Schumi) se je rodil 2. oktobra 1848 v Tomačevem kočarju Juriju in Mariji, rojeni Rotar. Bolj kot zgodovinar je zaslovel kot mož Josipine Schumi, rojene Avbelj, ki je v Ljubljani tako rekoč vodila slaščičarno, ki se je razvila v tovarno bombonov, desertov in peciva Šumi, in je bila povezana tudi s tovarno Pletenina. Dne 17. decembra 1916 se je ustrelil v Zürichu.

Leta 1871 je odšel skozi Bavarsko in Švico v Francijo. Jeseni 1872 je odšel čez Beograd v Bukarešto in tu prebil zimo. Marljivo se je učil angleščine, ker je želel postati »trgovski dopisnik za nemški, italijanski, francoski, angleški in jugoslovanski jezik«. Leta 1872 se je Šumi začel zanimati za domačo zgodovino. Načrt je opustil, ko se je leta 1875 naselil v Ljubljani, kamor je leta 1876 preselil svojo delavnico, naslednico ljubljanske tovarne.

Med prebivanjem v Budimpešti je spoznal svojo ženo Josipino Avbelj, doma z Golčaja nad Blagovico v Črnem grabnu, kjer je bil njen oče cerkovnik v samotni cerkvici. Ker se številna družina ni mogla preživljati, je podjetna Josipina odšla v svet in se v Budimpešti seznanila s Francem Šumijem. Leta 1876 sta slaščičarsko delavnico preselila v Ljubljano. Mož ji je vse prepustil in se posvetil pisanju zgodovinskih knjig in člankov. Njegov nemirni duh ga je ponovno peljal v svet, tako da je prekinil vse stike z domom.

Leta 1875 se jima je še v Budimpešti rodila hčerka Evgenija, ki se je kasneje poročila z veleindustrialcem Dragotinom Hribarjem, sorodnikom in prijateljem ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Leta 1882 sta dobila še hčerko Emilijo. Dragotin Hribar je (verjetno ob pomoči svoje tašče Josipine) leta 1899 kupil izdelovalnico »kocev« v Kortah pri Ljubljani. Iz nje se je razvila tovarna pletenin in tkanin Pletenina.

Evgenija je po materi podedovala podjetnost in je, čeprav je rodila 13 otrok, vodila dve tovarni – Šumijevo in Hribarjevo. Ker se je njen mož Dragotin Hribar ukvarjal predvsem z časnikarstvom, tiskarstvom in založništvom, je bilo vodstvo dveh tovarn za Evgenijo preveč. Vodstvo Šumija je prepustila dolgoletnima uslužbencema Tončki in Rudolfu Šulcu.

Po Evgenijini je leta 1936 tovarno prevzel njen sin Rado Hribar, lastnik gradu Strmol na Gorenjskem. Med drugo svetovno vojno je polovico gradu prepustil bratu Svetozarju. Ko so Rada in njegovo ženo ubili partizani, je prevzel tovarno Svetozar, vendar pa je bila po vojni zaplenjena, kasneje pa tudi vrnjena zakonitemu nasledniku. Stavbi na Slovenski cesti 14 in 16 v Ljubljani so podrli leta 2006, grad Strmol pri Cerkljah pa je ostal v spominu kot kraj enega najhujših zločinov in sedaj tudi eden slovenskih protokolarnih objektov …

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kamniku se je 28. 9. 1679 rodil skladatelj Mihael Omerza. Uvršča se med najpomembnejše skladatelje slovenskega baroka.

V Kranju se je 29. 9. 1864 rodil filozof in matematik Mihael Markič. Ustvaril je matematično-logični sistem, ki zajema logiko in gramatiko.

V Škofji Loki se je 29. 9. 1901 rodil geograf in kartograf France Planina. Bil je soustanovitelj Geografskega društva Slovenije ter Muzejskega društva Škofja Loka in Loškega muzeja.

V Ljubnem na Gorenjskem se je 30. 9. 1803 rodil slovenski slikar Mihael Stroj, ki je bil poleg Langusa in Tominca tretji slovenski bidermajerski portretist.

V Žužemberku se je 3. 10. 1898 rodil častnik in politik Ivan Kern. Gimnazijo je končal v Kranju. Po podpisu sporazuma med dr. Ivanom Šubašićem in Josipom Brozom - Titom je s činom kontraadmirala postal poveljnik jugoslovanske vojne mornarice.