Vršič in njegove zgodbe

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Kranjska Gora / nedelja, 27. september 2020 / 06:37  

Naraščanje turističnega obiska, prekoračene nosilne zmogljivosti in pritisk na ranljiva oziroma zavarovana območja zahtevajo drugačne turistične pristope. Eden izmed njih je tudi interpretacija dediščine. Cipra Slovenija je povabila na demonstracijsko turo pod naslovom Vršič in njegove zgodbe.

Kranjska Gora – »Gorski prelazi so že tisočletja omogočali prehajanje ne le ljudem, temveč tudi kulturam in dobrinam, ki so jih ti nosili s seboj. Zaradi svoje bogate dediščine imajo ogromen potencial s stališča interpretacije in omogočajo razvoj trajnostnih oblik turizma. Posredno predstavljajo tudi točke za umirjanje prometa – če namreč na gorskih prelazih prometa ne umirimo, v bogastvu naravne in kulturne dediščine prelazov le stežka tudi uživamo.« Ti stavki so vzeti iz publikacije Doživljanje gorskih prelazov in dolin, Priročnik za načrtovanje interpretacije dediščine ob gorenjskem delu ceste na Vršič, ki jo je po naročilu društva za varstvo Alp Cipra Slovenija v sodelovanju z več avtorji pripravil Poseben dan, zavod za pristna doživetja Solčava.

Vršiška cesta ima izjemen nabor naravnih in kulturnih znamenitosti, njihovo ohranjanje pa je zaradi lege v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka (TNP) še toliko nujnejše. Da prepoznamo to izjemno vrednost, je Cipra Slovenija organizirala demonstracijsko turo za domačine in obiskovalce, ki je ponudila doživetje Vršiča in njegovih zgodb. Začela se je s sprehodom po Kranjski Gori, ogledom Liznjekove domačije, ki je nudila nekdaj dom več generacijam, danes pa je urejena v muzej. Pot so udeleženci nadaljevali po Vršiški cesti s postanki vse do Erjavčeve koče.

Tura je bila del projekta Usmerjanje obiska v Triglavskem narodnem parku – Smer TNP. Partnerji v projektu so poleg društva Cipra Slovenija še Razvojna agencija Zgornje Gorenjske, TNP, Turizem Bohinj ter občini Bohinj in Kranjska Gora. »Izkušnje namreč kažejo, da je ravno interpretacija dediščine učinkovit mehak ukrep za upravljanje turističnih tokov,« je pojasnila Katarina Žakelj, vodja projektov na Cipra Slovenija, in dodala: »Merilo uspešne turistične strategije v Sloveniji je še vedno število gostov, kar pa ni trajnostno. Vprašati se moramo, kakšne so nosilnosti prostora, socialne, okoljske in druge, kako se prebivalci tam počutijo, hkrati pa, kdo so naši gostje. Ponudimo jim raje kvalitetnejša doživetja, ne pa povprečnih za množice, ker bomo na ta način uničili pomemben razvojni vir in odgnali prebivalce.«

»Kar razžalosti me, ko vidim, da prevladuje interes kapitala. Domačini morajo biti tisti, ki morajo biti slišani, in treba je pozornost posvetiti temu, da ostanejo v svojem kraju, in jih čim bolj vključevati,« je menila Katarina Polajnar Horvat iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU Ljubljana. Posebna čast je, ko ti ljudje govorijo v živo, je poudaril Marko Slapnik, ki se ukvarja z razvojem sonaravnega turizma in je eden od začetnikov njegovega razvoja na Solčavskem. Domačinka Jožica Globočnik je v narečju povedala pripovedko o Zlatorogu, ki se je v ljudskem izročilu ohranila kot posledica usodne soodvisnosti med naravo in človekom in ima pomemben nauk tudi za današnje dni.

Maša Adlešič iz Kranja je bila pozitivno presenečena, ker to ni bil samo »en izlet« po »eni cesti«, ampak je izvedela marsikatero zgodbo, pa ne v nizanju številk. Jože Pintar iz Gozda - Martuljka žive ohranja zgodbe svojih prednikov, kot pa je sklenil, je pomembno dati lokalnemu prebivalstvu (tudi mlajšim) možnost in motivacijo, da se identificira s turizmom.