Rodnost v Sloveniji upada

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: / sobota, 26. september 2020 / 13:52  

Za prebivalstvo Slovenije je značilna tako imenovana zožena reprodukcija, kar pomeni, da se rodi premalo otrok, da bi se prebivalstvo obnavljalo po enostavni poti.

Kranj – Po podatkih državnega statističnega urada se je v obdobju 2008–2017 v Sloveniji vsako leto rodilo več kot 20 tisoč (živih) otrok, lani je bilo drugo leto zapored, ko se jih je rodilo manj kot 20 tisoč. Rodilo se je namreč 19.328 otrok, od tega je bilo 9977 dečkov in 9351 deklic. Prvič po dvanajstih letih se je lani rodilo manj kot 10 tisoč dečkov, število živorojenih deklic je padlo pod to mejo že v letu 2016. Na upadanje rodnosti kaže tudi vrednost osnovnega kazalnika rodnosti, ki pove, koliko otrok se je povprečno rodilo v posameznem koledarskem letu na tisoč prebivalcev. Pred tridesetimi leti je bila vrednost tega kazalnika 11,7, lani le 9,3.

Matere ob rojstvu prvega otroka vse starejše

Za upadanje rodnosti je več razlogov, eden od njih je vse višja povprečna starost mater ob rojstvu otroka. Lani so bile ženske ob rojstvu prvega otroka v povprečju stare 29,6 leta ali kar šest let več kot pred tridesetimi leti, povprečna starost mater ob rojstvu kateregakoli otroka po vrsti pa je znašala 31,1 leta in se je v tridesetih letih zvišala za nekaj več kot pet let. Ženske, ki so lani rodile prvič, so bile v povprečju najmlajše v koroški statistični regiji in so bile povprečno 2,2 leta mlajše od tistih iz obalno-kraške regije, ki so bile najstarejše.

Zmanjšuje se število žensk v rodni dobi

Razlog za manjše število rojstev je tudi zmanjševanje števila žensk v rodni dobi, to je v obdobju med 15. in 49. letom starosti, ugotavljajo v državnem statističnem uradu, kjer navajajo podatek, da se je lani, od začetka do konca leta, število žensk v rodni dobi zmanjšalo za 2300, pri čemer se je najbolj zmanjšalo število žensk v starosti od 25 do 34 let, ko je rodnost najvišja.

Tri petine otrok se rodi neporočenim materam

Od skupnega števila 19.328 lani rojenih otrok se jih je 11.146 ali skoraj 58 odstotkov rodilo neporočenim staršem, 8182 otrok pa poročenim staršem. Delež otrok, ki so se rodili neporočenim materam, je bil najvišji (70-odstotni) v koroški statistični regiji, le malo nižji (68-odstotni) je bil v pomurski regiji, najnižji (49-odstotni) pa v goriški regiji. V gorenjski regiji se je od 2017 lani rojenih otrok rodilo neporočenim materam 1059 otrok ali 52 odstotkov vseh.

Tujke rojevajo mlajše kot državljanke Slovenije

Matere 2183 lani rojenih otrok so bile tuje državljanke, med njimi je bilo 40 odstotkov državljank Bosne in Hercegovine, 18 odstotkov državljank Kosova, 12 odstotkov državljank držav članic Evropske unije ... Tuje državljanke so bile ob rojstvu otroka stare povprečno 29,5 leta in so bile za 1,8 leta mlajše od državljank Slovenije.