O treh žlahtnih Gorenjkah

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Prosti čas / četrtek, 24. september 2020 / 10:07  

V Mestni knjižnici Kranj je na ogled razstava Tri žlahtne Gorenjke, na kateri so predstavljene uspešne ženske, ki so zaznamovale zadnje stoletje: Helena Stupan, Helena Puhar in Neža Maurer. V knjižnici je sledil pogovor z nekaterimi njihovimi potomci.

Kranj – Kadar v potrjevanju narodove identitete iščemo pomembne osebnosti iz svoje preteklosti, hitro lahko naštejemo moška imena iz znanosti, kulture, športa, medtem ko imamo pri iskanju žensk običajno kar nekaj težav. Vzrok zato gre seveda iskati v dejstvu, da so ženske šele v zadnjih sto letih v večjem delu tako imenovanega razvitega sveta dosegle enakopravnejši odnos z moškimi. V preteklosti so namreč ženske težje prihajale do izobrazbe in s tem pomembnejših položajev v družbi.

Ob osrednji razstavi letošnjega domoznanskega septembra, s katerim v gorenjskih splošnih knjižnicah vsako jesen poudarjajo svoje bogate zbirke o zgodovini, delu in življenju ljudi iz naših krajev in se hkrati vključujejo v Dneve evropske kulturne dediščine, je avtorica tokratne idejne zasnove Petra Puhar Kejžar sledila okroglim rojstnim obletnicam, ki jih obeležujemo letos. Če se je lani posvetila trem možem iz rodbine Vurnik, je letos izbrala tri žlahtne gospe: priljubljeno pesnico, pisateljico, novinarko, urednico in pedagoginjo Nežo Maurer, ki letos praznuje devetdeset let, ob stoti obletnici rojstva predstavlja pedagoško svetovalko, pisateljico in urednico Heleno Puhar, mineva pa tudi 120 let od rojstva mogoče manj znane, a nič manj pomembne Helene Stupan, doktorice arheologije, germanistke in profesorice na univerzi.

Prispevale so k razvoju družbe

»Žlahtne gospe so delovale na različnih področjih, vsem trem pa so skupni zavzetost, humanizem, omika ter izjemno prizadevanje za izobrazbo, napredek in kulturni razvoj slovenske družbe. Odraščale in oblikovale so se v viharnem času, ko so ženske premikale dolgo ukoreninjeno miselnost, da so manj vredne in manj sposobne od moških. Vsaka po svoje je za svojo samouresničitev in za napredek v odnosu do žensk nasploh premikala ovire z dejanji, ki fascinirajo še danes. Njihova dela so navdušujoča – in upam, da bo razstava prevzela tudi vas,« je v nagovoru k razstavi povedala Petra Puhar Kejžar.

Na razstavnih panojih je v sliki in besedi predstavljeno življenje in delo vseh treh uspešnih žensk s poudarki na njihovem poklicnem oziroma ustvarjalnem delovanju, ki je bilo pomembno tudi za širšo skupnost. Vse, kar o njih izvemo v zapisanem, dopolnjujejo knjižne izdaje, rokopisi, pesmi in drugi originalni dokumenti vseh treh. Razstavo so ob pomoči sorodnikov tako rekoč v celoti pripravili v Mestni knjižnici Kranj, pri čemer se je avtorica zahvalila za pomoč sodelavcem, še posebno Luciji Podbrežnik, ki je poskrbela za njeno grafično podobo, oblikovala pa je tudi knjižico, s katero del v knjižnici predstavljenega lahko odnesemo tudi domov.

Helena Stupan (1900–1992) se je rodila v Kranju v znani družini dr. Josipa Tominška. Kot prva slovenska doktorica arheologije je bila v svojem času ena najbolj izobraženih žensk v Sloveniji. Diplomirala je tudi iz slovenščine, nemščine in češčine in se kasneje uveljavila predvsem kot učiteljica ter profesorica na gimnaziji in univerzi, germanistka in avtorica učbenikov s področja nemške književnosti.

Rod Helene Puhar (1920–1968) izhaja iz Kranja, kjer je v Reginčevi ulici preživela otroštvo. Njen najbolj znan prednik je fotograf in izumitelj Janez Puhar, sama pa se je v slovensko zgodovino zapisala kot pedagoška inovatorica, ki je v povojno doktrino vzgoje otrok v Sloveniji vnesla sodobne poglede, interdisciplinarno obravnavo, neavtoritarni, individualiziran pristop in empatijo. V Kranju se po njej imenuje osnovna šola.

Neža Maurer bo devetdeseti rojstni dan praznovala 22. decembra v Domu starejših občanov v Preddvoru. Rojena je bila blizu Polzele, študirala je v Ljubljani, živela v Kranju sedem let, kar tri desetletja pa v Škofji Loki. Delovala je na številnih področjih, predvsem pa vse življenje kot pesnica ter pisateljica z neizmernim opusom za otroke in odrasle, ki še vedno tako rekoč vsakodnevno dobi kakšen nov verz.

Ustvarjalnost prenašale na potomce

Po odprtju razstave je v dvorani knjižnice potekal še pogovor s hčerjo in sinom Helene Puhar Mojco Tomc Zupančič in Gregorjem Tomcem ter z vnukoma Helene Stupan Nino Stupan in Frankom Winterjem.

»Za čas, v katerem je živela, je bila mama zelo moderna. Niti Jezus niti Kardelj, bodi pokončen, sledi lastnim vzgibom in pri tem spoštuj dialog,« se svoje mame spominja Gregor Tomc in dodaja, da je to, kar je govorila, učila in pisala, tudi živela. »Tedanji način vzgoje je bil zastarel, treba ga je bilo spremeniti in to si je zadala za svoje poslanstvo. Imela je srečo, da se je ukvarjala s tem, kar jo je neizmerno zanimalo,« je med drugim povedala Mojca Tomc Zupančič, brat pa dodal, da imajo redki to srečo. »Mama je imela svoje delo zelo rada, bila mu je zelo predana in se nikoli ni pritoževala nad njim.«

Da je babica že od svojega očeta prejela klasične vrednote in konstantno izobraževanje, kar je prenašala na svoje otroke in tudi vnuke, je o babici povedala Nina Stupan, njen bratranec Franko Winter pa se je spominjal počitnic na vikendu v Bohinju, ko so vstajali ob 8. uri zjutraj in se takoj učili angleščine in pisanja slovenščine. Sogovorniki so v pogovoru povedali še marsikaj zanimivega o svoji uspešni mami oziroma babici, v zaključku pogovora pa sta na daljavo v posnetku iz Preddvora spregovorili tudi Eva Škofič Maurer in Neža Maurer. Na vprašanje, kako se počuti, je ta povedala: »Če bi samo tarnala, bi se počutila slabo, jaz pa mislim samo lepe misli in mi je zato lepo.« Razstava bo na ogled vse do konca oktobra.