Pokljuka: na svež zrak in kislo mleko

Destinacija je bila v času, ko smo se dogovorili, da se na prihajajoči sončni petek za nekaj uric odpeljemo nekam na svež zrak, še popolna neznanka. In tako sva večer prej z Nejcem staknila glavi in se strinjala, da bomo s Tejo in Juretom tokrat raziskovali pokljuške planine – čudovit spomin iz mojih otroških dni, ko smo družinsko vsake zimske počitnice v visokem snegu gazili do koče na Uskovnici na vroč čaj in »štrudelj«.

In res smo se na jasno petkovo jutro odpeljali proti Bledu, do Pokljuke, mimo Rudnega polja, vojašnice in biatlonskega centra, nadaljevali v smeri koče na Uskovnici in po nekaj kilometrih makadamske poti parkirali na manjšem parkirišču tik ob križišču poti proti Uskovnici, Rudnemu polju in planini Praprotnica.

Na križišču so smerokazi, ki smo jim sledili v smeri planine Praprotnica. Makadamska pot nas je vodila čez zelene pašnike in kmalu prešla v smrekov gozd in po slabih 15 minutah vzpona pripeljala do planine Praprotnica. Kolovozu smo sledili skozi strnjen gozd, kjer je že takrat dišalo po prvih gobah in so nam pot ne malokrat presekali zgodnji nabiralci z lesenimi košarami, iz katerih so kukale oranžne lisičke. Rahli vzponi in spusti in že smo stali v osrednjem delu planine Zajamniki, kjer majhni leseni pastirski stani in počitniške hiše tvorijo značilno razpotegnjeno ulico.

Najlepši razgled na planino in okoliške hribe se odpre z bližnjega griča, kjer smo za nekaj minut razgrnili svojo rdečo odejo, priredili kratek piknik, pomalicali, ovekovečili trenutke in razglede na fotografije in se nato počasi odpravili med pastirske stanove, nazaj proti Uskovnici. Koča, ki stoji na skrajnem robu planine, je nase že od daleč opozarjala z omamnim vonjem po domačih dobrotah, ki so jih ponujali na dnevnem meniju. Poleg ajdovih žgancev, štrukljev in kislega mleka, za katero sva se »zagrebla« midva z Nejcem, so iz kuhinje nosili tudi joto in ričet, ob katerem sta se zadovoljno smejala Jure in Teja. Pa je še en izlet dobil idiličen konec.

Izlet med pokljuške planine Uskovnica, Zajamniki, Konjščica, Praprotnica in Šeh je idealna izbira, če si morate po dolgem tednu »napolniti baterije« in se naužiti svežega zraka. Hojo lahko zamenjate s kolesarjenjem, izlet pa je odličen tudi pozimi, ko lahko od ene do druge planine gazite po romantično zasneženi pokrajini in se v koči na Uskovnici pogrejete z vročim čajem.