Čezmejno srečanje na Dobraču

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / sobota, 12. september 2020 / 16:37  

Že četrto srečanje na Dobraču, koroškemu očaku, kot mu pravijo, je minilo v prelepem vremenu, odličnem vzdušju in prijateljskih odnosih med Gorenjci, Korošci in Kanalčani. Letos se jim je na pohodu pridružilo nekaj koroških zgodovinarjev, dotaknili so se stote obletnice Koroškega plebiscita.

Čezmejno srečanje minulo soboto na Dobraču je bilo četrto po vrsti, pobudo zanj je pred leti dal koroški Slovenec Simon Trießnig, ki je pravega sogovornika za to idejo našel tudi v Matjažu Podlipniku, predsedniku Turističnega društva Dovje - Mojstrana in koordinatorju za turizem v Slovenskem planinskem muzeju. Ker pa je povezanost Korošcev, Kanalčanov in Gorenjcev zgodovinska in je še vedno dokaj močna, so k organizaciji srečanj rade volje pristopili tudi Slovensko kulturno društvo Planika iz Kanalske doline z Rudijem Bartalotom na čelu, Klub 99 iz južne Koroške s še nekaj drugimi društvi in na slovenski strani že omenjena turistično društvo in muzej.

Dobrač (Dobratsch) je 2166 metrov visoki vrh na avstrijskem Koroškem, nad dolino Zilje, zahodno od Beljaka. »Na slovenski strani imamo Triglav, Korošci imajo Dobrač, za ene in druge pa sta oba v veličini očaka. Na Dobraču sta nemška in pa slovenska cerkev s pogledom v Ziljsko dolino, ki je bila nekoč poseljena s pretežno slovenskim prebivalstvom. Srečanje ohranja vezi med prijatelji iz Kanalske doline, južne Koroške in Slovenije. Župnik Stanko Olip je daroval sveto mašo dvojezično v slovenski cerkvi. Letos, ob stoti obletnici Koroškega plebiscita, se nam je na poti pridružilo nekaj priznanih koroških zgodovinarjev, ki znajo pogledati iz višine objektivno na plebisct. Bili smo si edini, da plebiscita ne praznujemo, pač pa se ga spominjamo,« je povzel Podlipnik, ki pa je govoril o kulturnih povezavah med Slovenci na Koroškem, v Kanalski in Zgornjesavski dolini, omenil priseljevanje koroških pastirjev na Kranjsko, o podobnosti narečij in predvsem o veliki (gospodarski) navezanosti na Koroško do konca druge svetovne vojne.

Izhodišče za pohod na vrh Dobrača je parkirišče na Rožtrati (Rosstratte), tudi Konjski planini po slovensko. »Že takoj smo poskusili nekaj domačih dobrot, ki smo jih prinesli s seboj. Do vrha je sicer za dobro uro hoje, mi smo hodili mnogo dlje, ker smo se ustavljali in prisluhnili predavanjem zgodovinarjev. S slovenske strani so bili z nami tudi kranjskogorski podžupan Marko Kopač, predsednica KPD Podkoren profesorica slovenščine Mateja Cuznar Zadnik, Jaka Kern s harmoniko in člana Folklorne skupine Dovje v narodni noši Brane in Mateja Brelih. Podžupanu Marku Kopaču so ob tej priložnosti predstavili tudi način ureditve prometa te alpske ceste, ki je prijazen do narave, pohodnikov in kolesarjev. To je bila za nas pomembna informacija, ker si Občina Kranjska Gora že več let prizadeva za umiritev prometa v dolino Vrata.«

S čezmejnim srečanjem krepijo tudi gospodarske, turistične stike, je pojasnil Podlipnik: »Plod srečanj je bila denimo lanskoletna adventna tržnica v Slovenskem planinskem muzeju, kamor je prišlo veliko zamejcev, tudi gospodarstvenikov, in smo imeli lepo priložnost, da jim poleg muzeja predstavimo tudi turistično destinacijo Kranjska Gora.«

Za naprej razmišljajo, da bi bilo srečanje še kje drugje. »Zagotovo bo prihodnje leto junija na Svetih Višarjah, potem pa pridemo na vrsto mi. Razmišljamo o lokaciji v osrčju gora v Jasenjah pri Ingotu, tam je tudi Finžgarjeva kapela,« je omenil Matjaž Podlipnik in dodal, da se organizatorji srečanja večkrat na leto dobijo na neformalnih sestankih v Zmotičah (Sigmontitsch) na avstrijskem Koroškem. »Ne pogovarjamo se samo o tem, pač pa še o drugih aktualnih zadevah, ki se tičejo zamejskih Slovencev.«