Rodil se je sin Martin

Odsevi nekega življenja, 4. del

Mojca pravi: »Botra je pregovorila mamo, da me je vpisala v papirniško šolo. Vsaj nekaj! Triletno šolo sem uspešno končala, čeprav sem želela postati medicinska sestra. A ker bi se morala v tem primeru preseliti v Ljubljano, v internat, mi mama ni dovolila. Izgubila bi zastonj delovno silo …«

Tekli so meseci, obrnilo se je leto. Po maturi se je Mojca zaposlila. Delo je dobila na oddelku, kjer so izdelovali ženske vložke. Okoli sebe je imela veliko sodelavk in sodelavcev, toda nihče ni niti slutil, kakšno grozljivo usodo nosi v svoji duši.

»Moram reči, da se očetovo obnašanje ni nič spremenilo. Vsaj enkrat tedensko me je poklical k sebi. Odvisno, kolikokrat sva bila sama doma. Če sem se ga izogibala, me je še mama priganjala, lenuh frdamani, a ne boš šla atu nič pomagat. Je vedela ali ne, da me je hote tiščala v pekel? Prepričana sem, da je morala kaj slutiti. O tem bom nekaj povedala malo kasneje.

Končno sem postala tudi polnoletna! Vrstnice so ta dogodek na veliko proslavljale. Dan prej sta me bratranec in njegovo dekle povabila v kino. Bila sem presrečna! Žal sem prišla domov malo kasneje, kot bi morala. Oba, ata in mama, sta se spravila name in me grdo pretepla. ''Zamujala pa ne boš! Ti ne dovoliva!'' sta kričala name. Pravo maščevanje je šele sledilo. Iz službe sem prišla zelo utrujena. Včasih je bilo moje delo tako naporno, da sem ga komaj zmogla. Po tihem sem se veselila kosila. Nekako sem upala, da bo na mizi kakšen priboljšek. Polnoletnost ni vsak dan! Kako sem bila razočarana. Kuhinja je bila pospravljena, štedilnik prazen. Solze so mi tekle po licu, nisem si mogla pomagati. Potem pa sem le pogledala v čeber, kamor smo metali ostanke za prašiče. Takoj sem opazila, da je bilo med njimi tudi moje kosilo. Ko sem se malo umirila, sem stekla k babici in jo prosila, naj se me usmili. Tako sem bila lačna!

Kljub temu, kar se je dogajalo med menoj in očetom, sem hrepenela po ljubezni. To, kar sem doživljala doma, je bilo eno samo nasilje. Naneslo je, da sem se spoprijateljila z Marjanom. Bil je dve leti mlajši od mene. Bila sem presrečna, kadar me je pospremil domov. Pot v pekel je ob njem vodila tudi skozi nebesa. Čez čas sva postala intimna. Čutila sem, da ga je to, da nisem več nedolžna, zelo presenetilo. Kaj ga tudi ne bi! Nihče me ni še nikoli videl v moški družbi, kdo me je potem razdevičil?! Nekoč mi je čisto mimogrede rekel: ''To je pa res čudno. To, da nisi nedolžna.'' Je kaj slutil?

Sklonila sem glavo in molčala. Nekaj časa me je gledal, kdo ve, kaj se mu je motalo po glavi. Potem sem z njim tudi zanosila. Otroka sem obdržala, četudi me je Marjan pustil. Mama ni mogla sprejeti sramote! Šla je vprašat nekega Jožeka, če bi me hotel. To je storila samo zato, ker je vedela, da me bodo ljudje opravljali. Zunanji videz ji je bil pomemben, zame ji ni bilo mar! Njene besede, polne prostaških zmerljivk, so se kot nož zabadale v mojo dušo. Bila sem vse, samo človek ne. Ker Jožek ni bil za kupčijo, me je silila, naj grem delat splav. Takrat pa sem se ji z vsemi štirimi uprla! Želela sem roditi otroka, imeti ob sebi bitje, ki mu bom dajala ljubezen, za katero sem bila vse življenje prikrajšana!

Moram povedati, da me je ata pustil med nosečnostjo pri miru. Nikoli se mi ni približal. Malo lažje sem zadihala in molila, da bo tako tudi ostalo. Žal sem se zmotila. Ko je bil sinek star tri mesece, se je spet začelo. Vzel si me je skoraj vsak dan, kot bi hotel nadomestiti mesece, ko si me ni lastil.

Šele v tem času sem zaznala neke spremembe tudi pri mami. Še bolj na glas in še bolj očitno me je začela zmerjati s kurbo. Ni mi bilo lahko. Marjan se za otroka ni zmenil, pa še k vojakom je šel, tako da se nisem mogla obrniti nanj. Malo me je skrbelo, žal mi je tudi bilo, da sin ni imel očeta. Oče me je spet posiljeval, mama pa si je začela lastiti mojega sina, kot bi bil njen.

Leta 1984 sem spoznala drugega fanta, Igorja. Nekoč me je pospremil do doma. Ko je opazil, da perilo še zmeraj peremo na roke, je očetu predlagal, da lahko prispeva polovico zneska za pralni stroj. Oče je najprej čisto znorel, potem pa ga je še nagnal. Igor se je obrnil k meni in mi rekel. ''Veš, kje sem doma. Pridi, če bo prehudo!''

Kmalu po tem dogodku me je oče prisilil, da sem sprejela štiriizmensko delo. Na ta način sva bila doma več sama in je lahko počel z menoj, kar je hotel. Še danes, ko je od takrat preteklo veliko vode, se sprašujem, zakaj se mu nisem uprla. Zakaj nisem zmogla toliko moči, da bi nasilju naredila konec. Samo tista ženska, ki je bila že kdaj na mojem mestu, bo razumela, kako nemočna sem bila.

Brat je bil pri vojakih. Kar sem zaslužila, vse so mi doma pobrali. Tudi od štipendije mi je mama vse pobrala. Zase nisem imela čisto nič denarja. No, imela sem ga samo za cigarete. Takrat smo plačo dobivali še v gotovini. Eno malenkost sem skrila zase. Začela sem strastno kaditi, zdelo se mi je, da me le cigaretni dim malo pomiri. Da bi si kupila kakšno oblačilo? To je bil že prevelik strošek in bi mama opazila, da v ovojnici, ki sem ji jo morala izročiti, manjka preveč denarja. Tako sem predelovala njene obleke, na roke šivala njene raztrgane nogavice! Nekoč mi je prinesla teta iz Avstrije kavbojke. Bila sem presrečna. Darilo mi je ogromno pomenilo. Kar jokala sem od sreče.

Omenila sem že, da se mi je zdelo, da je začela mama malo sumiti. Čudno me je pogledovala, in če je le našla razlog, me je tepla. Nekoč je začela jamrati, da jo boli zob, pa da bi ji koristil cigaretni dim. Želela sem ji pomagati, stopila sem do skrivališča in ji izročila cigareto. Takrat pa je planila pokonci in me na vso moč udarila s polenom. ''Za cigarete imaš denar, meni ga pa ne daš!'' je kričala in tolkla po moji glavi in po hrbtu. Vsa krvava sem ji komaj ušla.

Enkrat drugič se me je lotila z motiko. Takrat pa se je v meni nekaj prelomilo. A ni dovolj, da me oče posiljuje, me bo še lastna mati ubila z motiko, potem ko mi je sina že čisto odtujila?' Zavlekla sem se za hišo, vzela nož in si hotela prerezati žile. Pa me je videla soseda, pritekla k meni in mi vzela nož iz rok. ''Ne moreš tega storiti, saj veš, da boste imeli koline. Kdo bo pa delal, če tebe ne bo več?''

Poklapano sem vstala in jo ubogala. Imela je prav. Veliko dela je čakalo name! Celo noč sem čistila hišo, vse pripravila za mojstra, ki bo prišel zaklat prašiča. Potem sem šla v klet, bila sem na smrt utrujena in izmučena. Na glas sem govorila, da imam vsega čez glavo dovolj, da bi tudi ata in mama lahko kaj postorila. Nisem vedela, da sta me slišala. Skupaj sta stopila in me tako stolkla, da sem bila še v službi krvava, podpluta in neprepoznavna. Mojstru sem se zasmilila, poslal me je v skladišče, da sem prišla k sebi …«

(Se nadaljuje)

Oddaj svoj komentar

Kranj -2°

delno oblačno
vlažnost: 98 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-7/4

sreda

-2/7

četrtek

-2/7

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PREDAVANJA / Tržič, 24. januar 2024

O sladkorni bolezni

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 24. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

OBVESTILA / Preddvor, Šenčur, Naklo, 26. januar 2024

Telovadba, ustvarjalna delavnica, zdrave navade ...

GLEDALIŠČE / Predoslje, 26. januar 2024

Komedija zmešnjav

IZLETI / Šenčur, 27. januar 2024

S cvičkom med vinogradi

GLEDALIŠČE / Slovenski Javornik, 27. januar 2024

Jutri začnem

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Največ kršitev v Mavčičah / 07:57, 24. januar

Merilno mesto v Stražišču (Škofjeloška) je namenjeno le in zgolj inkasantstvu. Lokalna skupnost si že leta prizadeva za ureditev krožišča na...

Volk v dolini Kokre / 14:09, 23. januar

V gozdu oz. divjini je volk avtohtona vrsta, koza ali ovca pač ne..

V Dražgošah poziv k miru / 14:02, 23. januar

Ne podpiram ne komonistov ne domobrancev, je pa vedno bolj jasno, da so že takrat za vsem stali židje..
Moše Pijade, Kardelj, Rupnik itd..

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 13:54, 23. januar

Dežman, podatki o priseljevanju po obdobjiih so dostopni na spletu, javno!
Sicer pa ja, reakcija tipičnega SDS betonerja..Šiptar nikoli nič kriv ker, kOmOnisti, mediji, Srbi, Kučan..

V Dražgošah poziv k miru / 11:07, 22. januar

Zgodovinar Premk pravi, da so revolucionarji zmagali v Dražgošah, ker jih Nemci niso ujeli. Njegova izjava v oddaji na Planet TV. Zato v Dra...

V Dražgošah poziv k miru / 10:14, 22. januar

1. Okupacoija je pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast"(Fran) Oktobra 1940 v Zagr...

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.