SOSEScript: Breadcrumb failed executing with the following error: Error on line 41 position 2: Conversion failed when converting the varchar value 'August' to data type int.
Razstavo Razvoj kolesarstva kot prevoznega sredstva na Slovenskem sta si z zanimanjem ogledala tudi Igor Podbrežnik, direktor Knjižnice Medvode, in knjižničarka Mirjam Slanovec.

Danes električna kolesa, včasih tekalni stroj

Kolesarjenje postaja vse bolj priljubljena oblika rekreacije in prevoza, ki se spodbuja tudi v okviru trajnostne mobilnosti. Kolesa so skozi zgodovino doživela velik razvoj: od tekalnega stroja, ki ga je leta 1817 patentiral nemški gozdar, do električnih koles, po katerih je vse več povpraševanja. V Knjižnici Medvode je na ogled razstava Razvoj kolesarstva kot prevoznega sredstva na Slovenskem.

V okviru projekta E-nostavno na kolo je bila v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije pripravljena študija razvoja kolesa na Slovenskem. Njeni izsledki so predstavljeni v obliki brošure in razstave. Slednja je trenutno na ogled v Knjižnici Medvode, in sicer do 7. septembra. Razvoj kolesa na Slovenskem je na razstavi predstavljen na panojih, še več podatkov pa je v brošuri, ki je popestrena tudi s slikovnim materialom.

Najprej tekalni stroj, nato velociped

Predstavljeni so najprepoznavnejši modeli koles v zgodovini. Kot je zapisano v brošuri, za prvi dokazljivi primer praktične uporabe enoslednega vozila še vedno velja tekalni stroj, ki ga je leta 1817 patentiral nemški gozdar baron Karl Drais Sauerbrun. Podobna vozila so izdelovali tudi drugje po Evropi, med drugim tudi v naši nekdanji skupni domovini Avstriji. Tekalni stroj ali tako imenovani samovoz so poznali tudi naši predniki. Kdaj smo se z njim srečali na Slovenskem, ni znano, so pa o njem Bleiweisove Novice poročale leta 1864, in sicer, da je bil »izprva ljudem všeč, in bi tudi koristen bil, ako bi ga vsak znal prav dobro voditi. To pa je ravno težko bilo, zato pa se je ta iznajdba kmali pozabila.« Njegova nadgradnja je bil velociped, ki je kljub svoji masi, ki je krepko presegala trideset kilogramov, omogočil človeku, da se je gibal približno dvakrat hitreje kot peš. Pogumnejši so z njim prevozili za naše razmere izjemno dolge razdalje. V Ljubljani so se prvi velocipedi pojavili najkasneje spomladi leta 1869. V drugi polovici 19. stoletja sta tehnologija obdelave kovin in napredek v metalurgiji in jeklarstvu omogočila gradnjo lažjih koles. Premer prvega kolesa so povečali, kolesar na takšnem kolesu pa seveda ni mogel doseči tal, posledično je bila vožnja z njim nevarna in je zahtevala veliko spretnosti. To so bila visoka kolesa. Sledili so koraki k razvoju tako imenovanih varnostnih koles. Zelo zanimiva tovrstna kolesa, ki so predstavljala svojevrstno posebnost, so prihajala iz naše soseščine. Ključavničar in kovač Josef Erlach iz Grpič pri Beljaku je izdeloval varnostna kolesa in tricikle po lastni zamisli. Kolesar je sedel le 59 centimetrov nad tlemi. Nizka oziroma varnostna kolesa je začel izdelovati tudi naš rojak Janez Puh iz Sakušaka. Leta 1889 je odprl lastno delavnico in je postal vodilni med proizvajalci koles.

Z nizkimi kolesi preporod cestnih dirk

Kolo, kot ga poznamo danes, je v svoji zasnovi staro več kot stoletje. Okvir kot najbolj prepoznaven element je že konec 19. stoletja dal kolesu podobo, kakršno ima še danes. Iz obdobja preloma v dvajseto stoletje izhaja še vrsta drugih tehničnih rešitev in izboljšav, s katerimi je kolo izgubilo značaj zgolj rekvizita za šport in prosti čas. Premožnejši so se takrat že začeli ozirati za motornimi vozili, na drugi strani pa je velikoserijska proizvodnja koles to prevozno sredstvo približala širši populaciji. Kasneje se je razvoj koles še izraziteje razdelil v dve smeri: kolesa za šport in kolesa kot prevozno sredstvo oz. namenjena uporabi v gospodarskih dejavnostih. V obdobju do prve svetovne vojne so si lahko na Slovenskem kolesa privoščili le redki. V naši nekdanji skupni domovini Avstriji je delovalo več proizvajalcev koles. Za najstarejšo tovarno koles na Slovenskem pa velja tovarna podjetnika Franza Negra v Mariboru, ki pa ni dosegla takšne slave kot Puhova. O pravi industrijski proizvodnji koles na Slovenskem govorimo šele po drugi svetovni vojni, ko je v Ljubljani začela delovati tovarna koles Rog. Danes so kolesa zelo različna glede na namen uporabe in z razvojem tudi cenejša, zmogljivejša, lažja in uporabnikom prijaznejša.

Kolesa so bila vseskozi povezana s športom. Eno izmed poglavij v brošuri je Tekma s časom, v katerem je zapisano, da začetki kolesarskega športa segajo v obdobje Draisovih tekalnih strojev, ko so se uporabniki teh predhodnikov koles za zabavo merili med seboj. Kolesarske tekme na daljše razdalje so se uveljavile v obdobju velocipedov konec šestdesetih let 19. stoletja. Preporod so cestne dirke doživele s pojavom nizkih koles in pnevmatik konec 19. stoletja. Še danes zlasti etapne dirke predstavljajo priljubljeno obliko kolesarskega športa.

Na kolo tudi ženske, razvoj sodobnih koles

Kolo je kmalu našlo privrženke tudi med ženskami. Že angleški izdelovalec tekalnih strojev Denis Johnson je leta 1819 razvil posebno žensko izvedbo. Poseben omejevalni dejavnik za širšo uveljavitev kolesa med ženskami je predstavljala njihova konstrukcija. Proizvajalci koles so začeli izdelovati posebne izvedbe, namenjene prav ženskam oziroma vožnji v krilu.

V 21. stoletju je šel razvoj koles v dve novi smeri. Ena so posodobljena in uporabniku prijaznejša kolesa z elektronsko podprtim krmiljenjem prestav, nastavitev kolesa ... Ta niso bila namenjena širšim množicam in so jih zasenčila kolesa, kjer kolesarju pomaga elektromotor. Električna kolesa danes doživljajo pravi razcvet in niso namenjena zgolj mestni ali turni uporabi, temveč si utirajo pot tudi med ljubitelje gorskega kolesarstva.

Oddajte svoj komentar

Kranj 18°

pretežno oblačno
vlažnost: 48 %
veter: Z, hitrost: 29 km/h

2/18

sobota

2/12

nedelja

-3/15

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 23. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

PRIREDITVE / Brezje, 23. marec 2024

Romanje po Rožnovenski poti

PRIREDITVE / Spodnji Brnik, 24. marec 2024

Ob materinskem dnevu

PRIREDITVE / Adergas, 24. marec 2024

Lep materinski dan

PRIREDITVE / Predoslje, 24. marec 2024

Mama je ena sama

GLEDALIŠČE / Breznica, 24. marec 2024

Premiera predstave Čarovnice

PRIREDITVE / Preddvor, 26. marec 2024

Predstavitev Podbreške potice

IZLETI / Kranj, 29. marec 2024

Na jadranske otoke

 

 
 

 

 
 
 

Kranj diha z vojašnico / 14:25, 22. marec

Dežman, katera vlada do sedaj vas ni nategnila? OK, ta tolpa kriminalcev je razred zase, to je res...

Že zdaj učenje materinščine / 14:24, 22. marec

Omogočili pouk bosanskega jezika? Kakšen poseben razlog? V Sloveniji pač uradni jezik Slovenščina !!
Zaenkrat še !

Protestno pismo zaradi uničenja grba Republike Slovenije / 14:21, 22. marec

Hobič in Hribovšek, a nimata nobenega pametnega dela??

Kje bi bilo medvedki Mici bolje / 14:20, 22. marec

Teli nevladniki in razni paraziti na davkoplačevalskem denarju so pametni ja...Medota bi rešili iz ujetništva in ga preselili v zavetišče?! ...

Kranj diha z vojašnico / 22:55, 20. marec

Migranti bojo vsaj rodnost popravli, vlada te pa na suho nateguje ;)

Kranj diha z vojašnico / 20:58, 20. marec

Bojim se, da bodo na koncu v teh lepih hangarjih poležavali ilegalni migranti. Okoli novega leta se je omenjalo tudi Kranj, kot možni center...

Sprava bo, sprave ne bo / 10:47, 20. marec

Slovenci nismo preveč inteligentni narod. Dokaz so dogodki par let pred 2.sv vojno, med vojno in vsaj 15 let po vojni. V Franciji so izvenso...