Po prvem preplahu sem se vzravnal

Brezje – Tudi letos je bilo na sobotni praznik Marijinega vnebovzetja največ romarjev v cerkvah, ki so posvečene temu dogodku. Po pričakovanju jih je bilo največ, dobrih tri tisoč, v slovenskem narodnem svetišču na Brezjah. To je sicer manj kot v preteklih letih. Na Brezjah so zadovoljni, da so lahko poskrbeli za varnost romarjev.

Letošnja slovesnost na Brezjah je bila tudi biserna maša nekdanjega ljubljanskega škofa metropolita in kardinala dr. Franceta Rodeta, ki je bil v duhovnika posvečen leta 1960 v Parizu. O duhovniškem jubilantu, ki je bil rojen leta 1934 pri Adamu na Rodici pri Domžalah in je bil leta 1945 med slovenskimi begunci v Vetrinju in kasneje v Judenburgu, Lienzu in nazadnje v Argentini, je govoril ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Spomnil je na njegovo veliko povezanost z Brezjami, kamor je vedno prihajal, ko se je vračal iz tujine, še posebej pa v letih, ko je bil ljubljanski nadškof. »Na Brezjah ste ob prazniku Marijinega vnebovzetja slovenskemu kris­tjanu, pa tudi slovenskemu človeku spregovorili besede resnice. Pri tem vas je podpiralo veselje ob dejstvu, da ste Slovenec. Koliko poti ste prevozili, koliko predavanj pripravili, da bi to veselje, to notranjo radost nad slovenstvom prebudili tudi v slovenskem človeku in zlasti v slovenskem kristjanu,« je o dr. Rodetu povedal nadškof Zore.

»Z imenovanjem za ljub­ljanskega nadškofa leta 1997 se je pomnožila vaša skrb za usodo naroda, ki ste jo izražali na različne načine. Opozarjali ste na nevarnosti, ki grozijo narodu zaradi nizke rodnosti, samomorov in splavov, mamil in alkoholizma, na šolo, ki ateizira, namesto da bi vzgajala, vse to pa z željo po normalni prenovi in normalnih odnosih med Cerkvijo in državo,« je še dejal Zore. Spomnil je na njegove pogosto zamolčane spravne besede obžalovanja, izrečene pri Svetem Urhu nad Ljubljano, za vse nasilne smrti, ki so jih povzročili kristjani, in prošnjo sorodnikom žrtev za odpuščanje.

Kardinal dr. Franc Rode se je zahvalil nadškofu Zoretu za možnost, da je lahko svoj duhovniški jubilej praznoval na Brezjah. Povedal je, da se je po silovitih reakcijah na njegove govore na Brezjah vzravnal in se ni zlomil. Govoril je kot Pastir, odgovoren za svoje vernike in za usodo naroda. Po njegovem zbliževanje med vsemi, ki v srcu dobro mislijo, lahko steče. Sprava je mogoča, z njo pa tudi neobremenjena prihodnost.

Roke in srce za bližnjega

Na Primskovem v Kranju so bili počaščeni, da je na praznični dan pri njih maševal nadškof dr. Mitja Leskovar, ki je bil pred nedavnim imenovan za papeškega nuncija v Iraku in v Ljubljani posvečen v nadškofa. Dr. Leskovar je bil namreč pred petdesetimi leti krščen v primskovški cerkvi, pred petindvajsetimi leti pa je bil posvečen v duhovnika. Z njim sta maševala tudi dva jubilanta: novomašnik Anže Cunk in zlatomašnik ter dolgoletni kranjski župnik in dekan, prelat Stanislav Zidar. Nadškof dr. Leskovar je v pridigi povedal, da nas v življenju pogosto spremljajo težave, zoper katere sami nimamo moči, vendar to ne pomeni, da je vsega konec. Stiske so in vedno bodo. Je pa pomembno, da imamo tudi ob svojih skrbeh odprte oči, srce in roke za drugega. Praznično mašo na cerkvenem dvorišču je popestril nastop domače pevske skupine Bodeče Neže, ki deluje pri Folklorni skupini Ozara in bo prihodnje leto praznovala 30 let delovanja.