Varna vožnja po avtocestah

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Kronika / četrtek, 6. avgust 2020 / 13:23  

Z akcijo Vozi desno, prehitevaj levo! želi Agencija za varnost prometa voznike spomniti na pravilno, strpno in odgovorno vožnjo po avtocestah.

Kranj – Čeprav avtocesta velja za najvarnejšo cesto, saj je glede na število vozil in prevoženo razdaljo manj nesreč kot na preostalih cestah, pa nekateri vozniki na njej ne upoštevajo pravil vožnje. Tako za vožnjo po avtocesti večina uporablja levi prometni pas. Pri tem ljudje pozabljajo, da je ta namenjen zgolj prehitevanju.

Zaradi neupravičene uporabe levega prometnega pasu se hitrost vseh voznikov posledično zniža, v času prometnih konic pa se promet večkrat celo ustavi. Pretočnost prometa tako postaja slabša, hitrost vozil se zmanjša, kar vodi do zastojev, posledično tudi do nestrpnosti med vozniki. Vse to povečuje tveganje za nevarnost naleta vozil.

Da bo promet bolj tekoč in predvsem varnejši Agencija za varnost prometa poziva voznike k pravilni, strpni in odgovorni vožnji. Pravilo »Vozi desno, prehitevaj levo!« pomeni, da je prehitevalni oziroma levi prometni pas namenjen prehitevanju, vozni oziroma desni prometni pas pa vožnji.

Vožnja po levem prometnem pasu, ko voznik ne prehiteva nobenega vozila, je namreč tudi prepovedana. Dejstvo je, da pri vožnji na avtocesti ne velja prosta izbira prometnih pasov.

Pred prehitevanjem vozila se mora voznik prepričati, da to lahko stori varno, nato pa vozilo prehiti. Po končanem prehitevanju se mora čim prej vrniti na desni prometni pas. Vztrajanje na levem, prehitevalnem pasu, ko bi se voznik moral umakniti nazaj na desnega, voznega, je značilno v jutranjih in popoldanskih prometnih konicah in v času povečanega obsega prometa ob koncih tedna.

Na Agenciji za varnost prometa poudarjajo še, da se v prometnih konicah promet pogosto zgosti na obeh prometnih pasovih. V tem primeru lahko kolona vozil na desnem prometnem pasu vozi hitreje od kolone vozil na levem prometnem pasu. To namreč ne šteje za prehitevanje.

Preprečimo zastoje

Do pojava tako imenovanih fantomskih zastojev prihaja predvsem v času prometnih konic. Takrat hitrost zaradi povečanega števila vozil bistveno pade. Zato morajo vozniki večkrat celo nepričakovano ustaviti, kmalu za tem pa spet voziti tako, kot da se ni nič zgodilo.

Vzrok za nastanek fantomskih zastojev je ravnanje voznikov. Gre za posledico vožnje na prekratki varnostni razdalji, poznega zmanjševanja hitrosti ob dohitevanju počasnejših vozil in menjave prometnih pasov, zaradi katere so drugi vozniki prisiljeni zmanjšati hitrost. Fantomskim zastojem se lahko izognemo z vožnjo na ustrezni varnostni razdalji. To pomeni, da morajo vozniki pravočasno prilagajati hitrost vožnje prometnemu toku in spremljati dogajanje v prometu tudi daleč pred seboj. Zelo pomembno je tudi, da čim manj vozijo po levem pasu, menjavo prometnih pasov pa izpeljejo brez vpletanja drugih vozil – torej da se ne vrivajo v kolono. Vozniki s takšno vožnjo ogrožajo vse udeležence v prometu. V skrajnem primeru lahko v takšnih okoliščinah pride tudi do naleta vozil.

Ne pozabimo na reševalni pas

Na Agenciji za varnost prometa tudi opozarjajo, da je ob vsakem zastoju nujno ustvariti reševalni pas za intervencijska vozila. Ta mora biti dovolj širok za varno vožnjo teh vozil.

Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na skrajnem levem prometnem pasu, se morajo razvrstiti čim bolj levo, tudi čez robno črto smernega vozišča. Vozila, ki se ustavljajo ali stojijo na desnem prometnem pasu, pa se morajo razvrstiti čim bolj desno, tudi čez robno črto smernega vozišča, kar vključuje tudi odstavni pas.

Pri reševanju življenj je pomembna vsaka sekunda in pravilno vzpostavljen reševalni pas lahko odloča o preživetju pomoči potrebnega.