Besniški slap in toplice

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Gorenjska / ponedeljek, 3. avgust 2020 / 09:13  

Skupina strokovnjakov iz Geološkega zavoda Slovenije in domačinov je obiskala največji znamenitosti besniške doline, ki vzbujata radovednost. Slap Šum zlasti v poletnih dneh radi obiskujejo izletniki od blizu in daleč, manj obiskane pa so tako imenovane Besniške toplice z izvirom tople vode.

Zgornja Besnica – Izobraževalni obisk slapa Šum in Besniških toplic je pripravil Center za trajnostni razvoj podeželja, glavni namen poti k dvema besniškima zanimivostma pa je bil terenski prikaz izvedbe hidrogeološke analize vode iz geotermalnega izvira.

»Tukaj lahko najdemo marsikaj, kar je sicer na prvi pogled skrito. To so številne jame, zlasti veliko jih je na Rovniku, ki je prepreden z njimi. Med bolj znanimi je Bidevčeva luknja. Jame skrivajo ne le zanimiv prostor za jamarsko odkrivanje, ampak tudi življenjski prostor za mnoge živali. Prav tako je tu moč najti številne izvire, še posebno znan je termalni izvir, katerega sestavo vode želimo ponovno preveriti ter vse ljubitelje narave seznaniti z ugotovitvami. Prav tako si želimo, da bi v prihodnje v sodelovanju z lokalnim okoljem in Občino Kranj tukajšnje zanimivosti lahko vključili v naravoslovni turizem,« je pojasnil direktor Centra za trajnostni razvoj podeželja Kranj Uroš Brankovič in dodal, da so naravoslovni dogodek pripravili v okviru operacije Spoznajmo biodiverziteto v naseljih.

Tako je Matevž Novak iz Geološkega zavoda Slovenije, ki se ukvarja z razvojem ozemlja in strukturo njegovega nastanka, prestavil raznolikost tako kamnin kot fosilov in tudi geomorfoloških pojavov na besniškem koncu, ki je za geologe še posebno zanimiv. Povedal je, da je bil tukaj nekoč oceanski bazen, ki je bil ponekod globok tudi do tisoč metrov, zato je moč najti številne globokomorske kamnine in fosilne ostanke.

Slap in slapovi s tolmuni ter pregrade so nastali zaradi različno odpornih kamnin, na eni strani skladnatih, zelo trdih apnencev, na drugi pa ploščastih apnencev z vmesnimi lapornimi, glinenimi in tufskimi vložki.

Pohodniki so se spustili do slapu Šum, ki ga domačini in obiskovalci večinoma že poznajo. Slap je visok okoli 16 metrov in je največji potoški slap v Sloveniji. Je na potoku Nemiljščica in je bil še na začetku dvajsetega stoletja precej znana turistična lokacija. Danes je malce pozabljen in skrit, čeprav sta ob strmi obnovljeni poti postavljeni ograja in tabla, ki opisuje eno od največjih besniških znamenitosti.

Po obisku slapa smo se sprehodili do ostankov toplic, ki so nastale ob toplem izviru. Bazen za toplice je bil zgrajen leta 1954, danes pa so toplice zapuščene.

»Odločili smo se, da za ta geotermalni izvir pripravimo osnovne hidrogeološke raziskave, v okviru tega pa smo se odločili za vzorčenje osnovne kemije, izotopov in še nekaj zanimivih stvari,« je pojasnil Luka Serianz iz Geološkega zavoda Slovenije, kjer dela na področju hidrogeologije, z zanimivimi podatki o toplih izvirih vode pa je postregel tudi Andrej Lapajne, strokovnjak s področja geotermije. Med drugim je povedal, da se voda, ki ima ob izviru več kot dvajset stopinj Celzija, imenuje termalna, tista, ki ima manj kot dvajset stopinj in več kot srednjo letno temperaturo kraja, pa je subtermalna. »V Besnici je srednja letna temperatura med 10 in 11 stopinj Celzija. Voda v Besniških toplicah ima okoli dvajset stopinj, morda niti ne. Tudi pretok te vode ni ravno velik, zato tukaj ne bi bilo moč narediti toplic. Geologi ta pojav razumemo kot nekakšen geološki fenomen. Pove namreč nekaj o sestavi tal, mislim pa, da ekonomske vrednosti nima,« je tudi povedal Andrej Lapajne in dodal, da imamo podobnih izvirov na Gorenjskem več, od Pirnič do Snovika, Bleda in Kopačnice, različnih raziskav o obstoju termalnih voda pa je bilo v zadnjih letih več.