Mežakla jima je bila vir navdiha

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Editors Choice / ponedeljek, 3. avgust 2020 / 23:59  

Janez Hudovernik s Spodnjih Laz in Roman Peterman iz Zgornjih Gorij sta soavtorja nedavno izdane knjige Enominutni fitnes za dušo in telo – Kako iz muhe narediti slona? Knjiga je spodbudila tudi projekt Posadimo 19.970 dreves, s katerim avtorja želita ponovno pogozditi Mežaklo.

Avtorja sta čas karantene, ko je bila razglašena epidemija covida-19, izkoristila za pisanje knjige na planini Mežakla, kjer sta, kot pravita, pastirska soseda. Dobivala sta se na Ravneh, ravnini na Mežakli, kjer imata vsak svojo kmetijo. Njuni življenjski poti se križata že 48 let, od obiskovanja osnovne šole, kjer sta bila sošolca prva dva razreda v Gorjah, ponovnega snidenja na jeseniški gimnaziji do skupnih poslovnih projektov, bivanja v Radovljici, predzadnjega postanka v Zgornjih Gorjah in ne nazadnje njune skupne knjige. »Oba sva Gorjanca in zato tesno povezana s planino, ki daje Gorjam že stoletja zaščito in vire za preživetje. Lahko rečeva, da nama je Mežakla v rodu, v krvi,« je pojasnil Roman Peterman in v nadaljevanju dodal: »S knjigo sva želela deliti resnice, ki naju jih je naučila planota Mežakla. Vanjo sva vpletla 69 enominutnih nasvetov, pri čemer sva imela v mislih preproste, uporabne življenjske modrosti za izboljšanje življenja, tako na duhovnem kot na telesnem področju.« Ravno Mežakla oziroma njene zanimivosti s svojimi skrivnostmi in lepotami so bile avtorjema vir navdiha za omenjeno knjigo.

Pogled na Bratovo peč ju je spomnil na reševanje konfliktov, Snežna jama na pomen povezovanja, naravni most na pomen grajenja zaupanja, dva najvišja vrha Mežakle – Jerebikovec in Petelinov vrh – na samozavest in iskanje dobrega v ljudeh, Andrejevo selo na inovativnost, Kope na lastno bogastvo, meteorit na odziv na spremembe in Okamenela baba na medsebojne odnose in angažiranost v skupnosti. »Gorenjska je v srednjem veku zaživela z železarstvom. Fužine, topilnice in železo so bile od 16. stoletja tudi v Radovni, kjer so do leta 1901 talili železo s koksom. Na Mežakli so kopali bobovec in kuhali oglje, zato se del Mežakle imenuje tudi Za rudo,« je povedal Peterman in nadaljeval: »Kope naju spomnijo na zavedanje, da uspeha ni brez truda. Veliko tega so morali vložili tudi gorjanski in okoliški kmetje v spravilo lesa in kuhanje kop, da so dosegli uspeh. Priložnosti niso iskali daleč naokrog, temveč le pogledali okrog sebe in ugotovili, da bogastvo leži v nas in okrog nas, treba ga je le videti in uporabiti. Verjeli so v zakon setve in žetve ter že takrat posekan les nadomeščali z zasaditvijo ali preureditvijo v pašnike.«

Ker je, kot pravita avtorja, knjiga zahtevala žrtev nekaj dreves, sta se odločila, da bosta skupaj s knjigo sprožila akcijo Posadimo 19.970 dreves in v ta namen darovala dva evra od vsakega prodanega izvoda. »Na Mežakli bi bilo treba posaditi vsaj milijon dreves na štiristo hektarih opustošenega območja. To zavedanje je bila glavna pobuda za akcijo njenega pogozdovanja, ki pa seveda ni enkratna in bi jo bilo moč izvesti že letos. Gre za trajni projekt skrbi za naše gozdove in ozaveščanje o njihovem pomenu za zdravje planeta,« je pojasnil Janez Hudovernik in dodal, da bo akcija izvedena pod strokovnim vodstvom Zavoda za gozdove Slovenije, območne enote Bled, in revirnih gozdarjev. »Vsa dobljena sredstva bomo namenili za nakup sadik, pogozdovanje in potem v prihodnjih letih za spomladansko obžetev in jesensko premazovanje za zaščito pred divjadjo. Pogozdovanje bodo izvedli lokalni športni klubi. Na ta način bomo obenem otroke učili, kako skrbeti za okolje in jim predajali delovne navade z lastnim zgledom.« Vsi, ki so vključeni v projekt, po besedah Hudovernika verjamejo, da bodo lahko prej kot v petih letih pokazali otipljive in vidne rezultate akcije Posadimo 19.970 dreves na Mežakli.