Imamo odgovornost, da ne pozabimo

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Osrednja Gorenjska / sobota, 1. avgust 2020 / 08:48  

V spominskem parku v Bistrici so ob 78. obletnici tragičnega dogodka odkrili nov spomenik v čast 59 talcem, padlim na Bistriškem klancu. Njim in vsem žrtvam mračne morije druge svetovne vojne se je s polaganjem venca in slavnostnim govorom poklonil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Bistrica – »Tukaj smo se zbrali zato, ker nam ni vseeno, kaj se je zgodilo pred več kot tri četrt stoletja, ko je druga svetovna vojna pahnila človeštvo iz moralnih tečajev. Nikoli dotlej in nikoli potlej človeštvo ni ugledalo tako hudega brezna svoje moralne brezvrednosti. Milijoni večinoma nedolžnih ljudi so bili dolžni plačati za iluzije o večvrednosti,« je dejal predsednik Pahor in nadaljeval: »Plemenita dejanja tistih, ki so se temu postavili po robu, so nam omogočila, da je bilo zlo premagano in da so naši starši in njihovi starši ugledali svobodo in da smo mi danes dediči te narodne in politične svobode ter da imamo vsaj eno odgovornost – da ne pozabimo.« Grozovita dejanja so se v Bistrici pri Naklem dogodila 25. julija 1942, ko so partizani napadli nemški avtomobil in v njem ubili dva nemškega častnika. Še isti večer so se Nemci krvavo maščevali in požgali tri hiše v Bistrici, Rantovo, Jurčkovo in Petrovo, ter na Bistriškem klancu postrelili vseh devet moških iz teh hiš. Čez dva dni so tja iz zaporov v Begunjah pripeljali še petdeset mož iz okoliških krajev in jih postrelili kot talce.

Predsednik je v nadaljevanju poudaril, da nimamo trdnih zgodovinskih dokazov, da so vojne izogibne, a tudi ne, da so neizogibne. »Kar vemo iz celotne človeške civilizacije, zlasti iz časa sodobnega sveta, je, da je vprašanje miru in vojne stvar človekove odločitve. Na nas je, da s spominjanjem, z medsebojnim spoštovanjem, s strpnostjo, s priznavanjem vseh različnosti in graditvijo mostov med njimi zagotovimo družbo, v kateri ne bo nikogar 'zaskominalo', da bi menil, da je večvreden, ampak se bo spomnil, da je vreden toliko kot vsak drugi in da je to zelo veliko, največ.« V Bistrici so z namenom spominjanja na tragedijo nad vasjo postavili kamniti obelisk, ki so ga večkrat premestili, leta 1984 pa so na Bistriškem klancu uredili spominski park. Osrednjo skulpturo, ki je bila delo kiparja Janeza Boljke, so leta 2015 neznanci ukradli. Skrbniki spomina na umrle so se odločili, da po usmeritvah Mihe Boljke, sina Janeza Boljke, pripravijo novo kovano skulpturo, ki jo je izdelal umetnostni kovač Urban Koselj, kamnoseški del pa je uredil Andrej Jezeršek. »Spominski park je ponovno videti, kot se za ta žalostni kraj spodobi – in je zasijal v spomin in opomin,« je na spominski slovesnosti s kulturnim programom dejal župan Občine Naklo Ivan Meglič. Predsednik Pahor pa se je ob koncu svojega govora dotaknil še aktualne zgostitve vrste problemov in protislovij sodobnega sveta ter še enkrat pozval vse, naj ne pozabimo in naj med mirom in vojno vedno izberemo mir, strpnost, solidarnost, medsebojno spoštovanje in sožitje.

Popravek

V članku z naslovom Imamo odgovornost, da ne pozabimo, ki je bil objavljen 31. julija 2020, je bilo nepravilno navedeno, da so Nemci devet moških s treh požganih domačij (Jurčkove, Rantove in Petrove) v Bistrici pri Naklem postrelili na Bistriškem klancu. Pravilno je, da so Nemci postrelili moške na domačijah. Pri Jurčku so ustrelili gospodarja Antona Terana in pet njegovih zaposlenih – Štefana Simoniča, Joška Majcenoviča, Franca Žlebnika, Joža Vogelnika in Joža Stareta. Na Jurčkovo domačijo so privedli in tam ustrelili tudi Franca Miheliča, gospodarja Petrove domačije. Gospodarja Rantove domačije Franca Aljančiča in pri njem zaposlenega Adolfa Šemrova pa so ustrelili na Rantovi domačiji. Za napako se opravičujemo.