Žetev poznejša, letina dobra

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 29. julij 2020 / 10:43  

Letina ječmena, ki so ga pridelovalci že poželi, je ena boljših, ugotavlja Marija Kalan s Kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) Kranj. Začenja se žetev pšenice, nato pa še tritikale.

Kranj – »Spomladi so bila žita na poljih relativno redka in je kazalo na slabšo letino, vendar so se obrasla, ob žetvi pa ugotavljamo, da je zrnje lepo in polno, zaradi česar so tudi pridelki dokaj dobri. Sploh pri ječmenih se mi zdi, da je to ena boljših letin,« ugotavlja specialistka za rastlinsko pridelavo s KGZ Kranj Marija Kalan, s katero smo se pogovarjali minuli torek, ko so opravili žetev poskusa na Šifrerjevi njivi v Žabnici.

V poskusu imajo 36 različnih sort žita. Poželi so ozimna ječmen in pšenico, tritikala pa še ni bila dovolj zrela. »Doseženi pridelki so pri ječmenu zelo podobni povprečnim pridelkom v regiji. Na podlagi meritev lahko ugotovimo, da ima praktično vsaka semenarska hiša kakšno zelo dobro sorto,« je dejala Kalanova. Pri pšenici je bila na dan žetve vlaga zrnja malo previsoka, saj jo običajno žanjejo pri 12-odstotni vlagi. Kalanova pričakuje, da bo v primeru ugodnega vremena v tem tednu verjetno že nastopil tudi čas za žetev pšenice in morda ponekod pšeničnih tipov tritikale, čeprav se zna zgoditi, da bo ta morala počakati še kakšen dan več. Za žetev mora biti namreč zelo zrela. »Pomembno je, da je res suho zrnje, da odpadejo rese in pleve. Veliko primesi vpliva na počasnejše sušenje zrnja in na možnost pojava skladiščnih škodljivcev v večjem obsegu,« je opozorila Kalanova.

Žetev je letos vsaj dva tedna poznejša kot v prejšnjih letih. Deloma so krive pogoste padavine in ohladitve. »Po dolgih letih imamo nekoliko bolj normalno poletje brez vročinskih valov, običajno smo se do sredine julija srečali že vsaj s tremi, kar je bil velik stres za rastline – tako za žita kot za koruzo. Letos nam pa za zdaj vse precej dobro raste, kljub precej suhi zimi in sušnemu spomladanskemu obdobju, a so bile rastline takrat v dokaj zgodnjem razvojnem stadiju in so si zelo opomogle. Pokazalo se je, koliko narava zmore,« je dejala Kalanova.

Optimalna gostota setve

Za dobro letino je pomembna tudi optimalna gostota setve. »Pridelovalci naj se držijo navodil semenarskih hiš. Če je posevek pregost, je več težav s škodljivci in boleznimi, klas je bistveno manjši. V primeru redkih žit se pa ta še vedno lahko obrastejo, da se rastlina in klas lepo oblikujeta. Je pa pomembno, kakšna je sposobnost obraščanja, se pravi kvaliteta semena. Tam, kjer sejejo svoje, nerazkuženo seme na slabše pripravljena tla, so pridelki običajno precej nizki in tudi bolezni je več. Letos smo zasledili prašnato snet v ječmenu. Ob uporabi ustreznega razkužila pri pripravi semena se ta bolezen ne širi,« je pojasnila.

Sneti se pojavljajo tudi pri pšenicah, ki pa jo na Gorenjskem v primerjavi z ječmenom in tritikalo sejejo bistveno manj. Kalanova meni, da pridelovalci verjetno večinoma posegajo po pregledanem semenu pšenice. Nakup semena sicer predstavlja strošek, a vpliva tudi na količino pridelka. »Literatura navaja, da uporaba lastnega semena, ki ni primerno pripravljeno, obdelano in prebrano, že v osnovi zmanjša pridelek za 20–30 odstotkov.«

Zdravstveno stanje pšenice je bilo letos precej dobro. Ponekod so zaznali pegavost na listih in klasu, a večjih težav ni bilo. »Tudi težav s fuzariozami letos ni bilo veliko, saj so se glive, ki se nahajajo v tleh, zaradi suhe zime začele počasneje razvijati.« Kalanova je posebej opozorila na problem prezgodnje uporabe fungicida na ječmenu hkrati s herbicidom. »Uporaba fungicida v tem času je prezgodnja, ker bolezni še ni veliko. Ko se začnejo pojavljati in bi bilo treba zavarovati žita, pa prezgodaj uporabljen fungicid ne deluje več.« Tritikala je doslej sodila med bolj zdrava žita, a ker se obseg pridelave povečuje in v pridelavo vstopajo bolj pšenični tipi tritikale, se po besedah Kalanove pojavljajo tudi septorie in včasih rja.

Gorenjski pridelovalci pridelujejo predvsem krmna žita, pridelavo krušnih vse bolj opuščajo. »To je posledica nenormalno nizkih cen, kar bo dolgoročno vplivalo na to, da bomo imeli vse manj kmetij. Nerazumljivo je, da je domača pridelava tako malo cenjena,« je opozorila Kalanova.