Iskratelu se odpira ogromen notranji trg

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 13. julij 2020 / 08:28  

Novi lastnik Iskratela, avstrijski S&T, je močno prisoten na zahodnoevropskih trgih, predvsem v državah nemškega govornega območja, kar je velika priložnost za Skupino Iskratel, po podpisu prevzemne pogodbe ugotavlja glavni direktor kranjske družbe Željko Puljić.

Kranj – Konec junija so zdajšnji lastniki kranjskega Iskratela po enoletnem iskanju strateškega partnerja z avstrijsko tehnološko družbo S&T AG podpisali pogodbo o prevzemu 100-odstotnega lastniškega deleža za kupnino 37,5 milijona evrov in variabilni del, ki je odvisen od poslovne uspešnosti v naslednjih treh letih. S tem je Skupina Iskratel postala del globalne skupine, ki zaposluje 4900 zaposlenih v 32 državah po vsem svetu, od novega partnerstva pa pričakujejo, da jim bo omogočilo nadaljnjo rast in razvoj ter uresničevanje zastavljene dolgoročne poslovne strategije družbe. »Skupina S&T je velika korporacija z 1,15 milijarde evrov letnih prihodkov, zato se Skupini Iskratel odpira ogromni notranji trg,« pravi glavni direktor Iskratela Željko Puljić, ki smo ga ob tej priložnosti povabili na pogovor.

V Iskratelu ste sicer javno povedali, da iščete strateškega partnerja, vseeno pa ste vse do konca uspešno skrivali podatke o najresnejših ponudnikih. Razkritje kupca, S&T iz Linza, je bilo zato prejšnji teden za marsikoga kar precejšnje presenečenje …

Ne morem reči, da smo kaj skrivali. Strateško povezovanje je zapisano v naši strategiji do leta 2023, v kateri smo povedali, da za resnejši poslovni preboj potrebujemo strateškega partnerja, saj se spreminjajo tehnologije in poslovni modeli, zato danes za poslovno robustnost potrebuješ partnerska sodelovanja. Izpeljavo strukturiranega procesa iskanja strateškega partnerja smo zaupali zunanjemu svetovalcu – Unicredit Banki, izbrani med enajstimi ponudniki, ki so se prijavili na naš razpis. Proces je bil voden profesionalno kot vse podobne transakcije. Teaser oziroma predstavitveni dokument smo poslali na 74 različnih naslovov, od njih jih je petnajst podpisalo pogodbo o nerazkrivanju podatkov, med njimi so štirje oddali nezavezujočo ponudbo, na koncu pa dva zavezujočo. Od njiju je do konca procesa prišel S&T, z nami uskladil kupoprodajno pogodbo, ki je bila podpisana 30. junija. Nič skrivnostnega torej.

Izbrali ste avstrijsko tehnološko podjetje S&T iz Linza, od kod pa so bili drugi resnejši ponudniki?

Med petnajstimi ponudniki, ki so podpisali pogodbo o nerazkrivanju podatkov, je bilo največ podjetij iz Evrope in Azije, vsa štiri podjetja, ki so oddala nezavezujočo ponudbo, pa so bila evropska.

Kaj si obetate od novega lastnika?

Najprej je treba povedati, da gre za partnerski odnos, saj v obeh podjetjih v strateškem povezovanju vidimo veliko sinergij. Iskratel je S&T-ju prinesel nekaj, česar do zdaj niso imeli v portfelju. Smo močno tehnološko podjetje in smo tako prinesli vso komunikacijsko tehnologijo, vključno z novo generacijo mobilnega omrežja 5G in bomo kompetenčni center za komunikacije znotraj S&T-ja. Po drugi strani pa je Skupina S&T velika korporacija z 1,15 milijarde evrov letnih prihodkov, zato se Skupini Iskratel odpira ogromni notranji trg. S&T je močno prisoten na zahodnoevropskih trgih, predvsem v nemško govorečih državah, kar je velika priložnost za Skupino Iskratel, da se vključi v te prodajne kanale, poslovne tokove …

Kjer doslej niste bili prisotni …

Tako je. Že v poslovni strategiji smo si zato za cilj postavili najprej prodajni preboj v regiji DACH, torej na nemško govorečih trgih, in v celotni zahodni Evropi, kar bo s strateškim partnerjem S&T veliko lažje. Iskratel je na drugi strani zelo prepoznaven na vzhodnih trgih, v Ruski federaciji, kjer bomo lahko okrepili pozicijo Skupine S&T. V Jadranski regiji smo prisotni oboji, povezani pa bomo še močnejši tekmec ostalim konkurentom.

V tej transakciji ste preko družbe FinTel, v katero ste povezani notranji lastniki Iskratela, nastopili tudi v vlogi prodajalca. Ste zadovoljni z doseženo kupnino 37,5 milijona evrov in delom dobička v naslednjih treh letih? Je bil čas koronakrize morda vseeno nekoliko neugoden za sklenitev posla?

Ne bi mogel reči, da je bil neugoden čas, bilo pa je nekoliko težje izpeljati celoten proces, saj takih transakcij ne moreš izpeljati preko video konferenc. Kupec si mora ogledati podjetje, lokacijo, infrastrukturo, spoznati želi ključne ljudi in tudi druge zaposlene v podjetju. To je ekipa S&T-ja naredila, ko je bil postopek združevanja že v zaključni fazi. Vse pomembne stvari smo sicer z njimi dorekli do 6. junija.

Kakšen je dogovor glede novega vodstva podjetja? Se obetajo spremembe?

Vodstvo ostaja nespremenjeno, kar je bila tudi zahteva S&T-ja. Želijo, da zdajšnje vodstvo nadaljuje svoje delo. Ne nazadnje smo mi predlagali strateški načrt do leta 2023 in tudi najbolje vemo, kako ga realizirati. To je za našo ekipo tudi izziv, da izpolni zaveze, ki jih je zapisala na papir. Tudi vrednost kupnine je sestavljena iz preteklega dela in prihodnjih rezultatov. Kot obstoječi lastniki smo s tem lahko zadovoljni.

Večkrat ste že dejali, da v Iskratelu posedujete redko znanje, da so telefonske centrale, ki so danes še marsikaj drugega, eden najzahtevnejših izdelkov. Bo to inženirsko znanje ostalo v Kranju?

Vse, kar imamo danes v portfelju produktov in rešitev, pa tudi naša prodajna mreža, ostaja nespremenjeno. V Skupino S&T smo prinesli tako komunikacijske produkte in rešitve za omrežja operaterjev in vse dostopovne tehnologije, vključno z najnovejšo naslednjo generacijo optičnih omrežij z opremo pri uporabnikih, kot tudi rešitve na področju industrijskega interneta stvari oziroma digitalizacije industrij. Predvidevamo, da bo obstoječa tehnologija S&T-ja na omrežju GSM-R nadgrajena najprej v zasebnem LTE in kasneje v omrežju 5G, kjer vidimo ogromno sinergij s transportno enoto znotraj Skupine S&T.

Bojazni za delovna mesta v Kranju torej ni?

Ne, kvečjemu bomo imeli nasproten problem. Dobro znano je, da je Slovenija kadrovsko podhranjena, da podjetja težko pridobivamo nove kadre, ker njihova produkcija na univerzah ne zadostuje vsem potrebam gospodarstva. Na drugi strani je tudi konkurenca med podjetji za dobre kadre v Sloveniji zelo velika in je res težko dobiti ljudi z znanji, ki jih potrebuje Iskratel. Tudi zato se širimo v druge regije. V Severni Makedoniji, v Skopju, smo zgradili močan razvojni center za programsko opremo, enako delamo tudi v Jekaterinburgu v Rusiji, na tem segmentu želimo okrepiti tudi Kranj. Veliko priložnosti je torej za strokovnjake za programiranje, ki znajo načrtovati kompleksne algoritme in sisteme, da pridejo v Skupino Iskratel, odslej pa tudi v Skupino S&T.

Kakšni so torej Iskratelovi načrti za naslednje kratkoročno obdobje?

V naslednjih letih načrtujemo dve ali tri strateške iniciative. Eno je omrežje 5G, kamor bomo intenzivno vlagali tako v razvoj produktov kot v rešitve in podporo operaterjem. Naš izziv ostajata tudi virtualizacija in intenziviranje digitalizacije industrije, torej vlaganje v industrijski IoT, predvsem na področju energetike, transporta ter pametnih in varnih skupnosti. Velike načrte imamo tudi na dostopovnih tehnologijah, kjer smo že postali nekoliko močnejši igralec na trgu. Na tem segmentu načrtujemo dvig prihodkov s sedanjih 35 milijonov evrov na 50, 60 milijonov evrov v naslednjih letih.

V Kranju je postavljeno testno omrežje 5G v sodelovanju s Telekomom Slovenije. Se ta projekt nadaljuje tudi pod novim lastnikom?

Ta projekt ostaja, novega partnerja smo tudi že obvestili, da bo v Sloveniji potekal razpis za licence oziroma frekvence za industrijski internet stvari IoT, in so nam že dali soglasje, da nadaljujemo aktivnosti tudi na tem segmentu.

Revidirani podatki o poslovanju za leto 2019 so že objavljeni. Kakšni so? Kakšno podjetje je kupil S&T?

Lani smo v Skupini Iskratel ustvarili 116,5 milijona evrov prihodkov in neto poslovni izid v višini 4,2 milijona evrov. To pomeni, da se je S&T povezal s stabilno poslovno skupino, ki ima strategijo za prihodnost. Računamo, da bomo tudi letos kljub krizi dosegli čez sto milijonov evrov prihodkov in pozitiven poslovni izid. Delujemo namreč na projektih, kjer se dosegajo višje marže, poleg tega je ta kriza povzročila padec stroškov poslovanja, med drugim tudi stroškov službenih potovanj, marketinga, ki so bili do zdaj zanemarljivi.

Kako je Iskratel sicer izšel iz prvega vala epidemije koronavirusa? Vas morda skrbi, kako se bo kriza na poslovanju odrazila jeseni?

Ne, nismo zaskrbljeni. V Iskratelu je druga polovica leta že tradicionalno bolj intenzivna kot prvo polletje, saj se investicijski cikli naših kupcev, torej telekomunikacijskih podjetij, državnih podjetij, železnic, vladnih institucij in podobno, intenzivirajo v drugem delu leta. Pri nas je zadnji kvartal vedno najbolj zaseden, tako bo tudi letos. Obetamo si torej, da bo za nas tudi leto 2020 stabilno in uspešno, enako velja tudi za naprej do leta 2023.

Ne nazadnje ste v preteklih mesecih dobili dva velika projekta …

Na področju dostopa smo dosegli kar nekaj prebojev, na tem področju smo poslovne načrte celo povečali, saj smo podpisali veliko pogodbo za izgradnjo optičnega omrežja v 210 podeželskih občinah v Sloveniji in na Hrvaškem, v okviru projekta RUNE. Prav tako sodelujemo z Ukrtelekomom pri projektu izgradnje optičnih širokopasovnih omrežij GPON na ukrajinskem podeželju. Pri izvoznih poslih zelo dobro sodelujemo s SID banko, do konca leta načrtujemo še nekaj drugih projektov v tujini.

Kako pa se razpleta odškodninska tožba za 18 milijonov evrov, ki jo je Iskratel lani vložil zoper Dars zaradi izvedenega javnega naročila za uvedbo sistema elektronskega cestninjenja?

Čakamo na sodišče, ki dela po svoji dinamiki, verjetno potrebuje tudi nekaj več časa, da se seznani z vsebino tožbe.

Tožbo ste pred leti vložili tudi zoper gospodarsko ministrstvo zaradi unovčenja Iskratelove bančne garancije v zvezi z ustanovitvijo Razvojnega centra IKT v Kranju …

Tako je. Z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo smo imeli spor glede unovčenja bančne garancije v višini 2,4 milijona evrov. Na sodišču smo dokazali, da je bilo unovčenje neupravičeno, zato nam je bila bančna garancija vrnjena, spori glede razvojnega centra pa sporazumno rešeni.