Mladi hokejisti se učijo od najboljših

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Arhiv člankov / petek, 10. julij 2020 / 08:10  

Slovenski hokejski zvezdnik Anže Kopitar je skupaj z nekdanjim reprezentančnim prijateljem Tomažem Razingarjem znova poskrbel za hokejske počitnice številnih mladih nadobudnih hokejistov, ki na Bledu uživajo v pridobivanju novega znanja in druženju.

Bled – Hokejska akademija na Bledu, ki poteka pod imenom gorenjskih hokejskih asov Anžeta Kopitarja in Tomaža Razingarja, se je zadnja leta uveljavila tako doma kot v tujini, tudi letos pa so sredi maja organizatorji dobili zeleno luč za njeno organizacijo. Ko se je v začetku junija domov iz Amerike vrnil še kapetan ekipe Los Angeles Kings Anže Kopitar, so se začele zaključne priprave, te dni pa na blejskem ledu vadi že druga skupina navdušenih mladih hokejistov. O tem, kako trenirajo, pa tudi o minuli sezoni in za zdaj precej negotovih načrtih sva se pred popoldanskim treningom pogovarjala z Anžetom Kopitarjem, marsikaj zanimivega pa so povedali tudi mladi hokejisti.

Za vami je že 14. sezona igranja v najmočnejši hokejski ligi na svetu, prav tako ste 14. leto nosil dres ekipe Los Angeles Kings. Kako ste zadovoljni z opravljenim delom?

Glede na to, da smo pred sezono zamenjali trenerja in tudi kar nekaj igralcev, lahko rečem, da je vse skupaj potekalo po pričakovanjih. Seveda je trajalo nekaj časa, da smo se uigrali in navadili na novi sistem, proti koncu pa nam je šlo vedno bolje. To pomeni, da lahko z optimizmom gledam naprej. Kdaj in kako to bo, žal nihče še ne ve.

Kakšna je bila vaša karantena?

Držali smo se navodil, ostali smo doma in nismo hodili nikamor. Na sreči imamo ob hiši bazen, tako da smo imeli z otrokoma vsaj nekaj sprostitve. Je pa res, da nas je v Ameriki vse skupaj doletelo približno dva tedna kasneje kot tukaj. Čakali smo, kaj se bo zgodilo glede nadaljevanja tekmovanja. Ko smo izvedeli, da je za nas sezona končana, smo začeli takoj iskati možnost, kako bi lahko prišli domov v Slovenijo. Tukaj je pač čisto drugače. Smo v naravi, tam pa smo gledali betonske stene. Sedaj smo doma dober mesec in uživamo, čeprav je treba spoštovati določene omejitve.

Ta mesec bo minilo 15 let, odkar vas je na naboru lige NHL izbrala ekipa Los Angeles Kings. Ste zadovoljni, ker ste še vedno član moštva, zadnja leta tudi kapetan?

Res je, da vseskozi igram v istem moštvu. Mogoče bo kdaj prišel dan, ko bo treba kam drugam, vendar želje, da bi zamenjal klub, nimam. Upam, da bo vse skupaj potekalo tako, da bom lahko ostal. Z družino smo se navadili Los Angelesa, tako Neža kot Jakob sta tam rojena, tam smo Kopitarji pač pognali korenine.

Se v Los Angelesu doma pogovarjate slovensko ali angleško?

Z ženo Ines se pogovarjava slovensko, prav tako se čim več skušava slovensko pogovarjati tudi z otrokoma. Oba še hodita v vrtec, Neža bo šla jeseni že v šolo. Ker smo devet mesecev na leto v Ameriki, je pač logično, da tam govorita angleško. Tudi če pridejo obiski, moramo slovenščino zamenjati z angleščino. Seveda oba dobro razumeta tako slovensko kot angleško, se je pa treba prilagajati.

Pred vami je negotovo sezona, za katero še ne veste, kdaj se bo začela. Že trenirate?

Za zdaj gre bolj za vzdrževanje kondicije oziroma aktiven počitek. Napovedano je sicer, da naj bi se naslednji teden začel organizirani trening, ekipe, ki igrajo končnico, pa naj bi začele igrati 1. avgusta. Kdaj bomo začeli igrati preostali, še ni dorečeno. Mislim, da to pred novembrom ne bo mogoče. Tudi še ne vem, kdaj bomo šli nazaj v Ameriko, kar bo odvisno od priprav, od Nežine šole in vsega drugega v zvezi z epidemijo in ukrepi. Življenje se je pač spremenilo, stvari se spreminjajo iz tedna v teden in temu se moramo prilagajati.

Letos ste si želeli tudi igranja na domačem svetovnem prvenstvu. Najbrž je težko napovedati, kako bo drugo leto?

Vse smo načrtovali, da se do svetovnega prvenstva vrnemo domov in da seveda tudi nastopim. Kako bo drugo leto, je res težko predvideti, saj če bomo sezono v NHL kasneje začeli, jo bomo gotovo tudi kasneje končali.

Kljub omejitvam ste se odločili, da tudi letos pripravite Hokejsko akademijo?

Čeprav so bili že dolgo znani termini in smo imeli veliko prijav, smo v bistvu čakali do zadnjega. Lahko rečem, da sem vesel, da se je vendarle začelo, da je med mladimi res veliko zanimanja. Je pa res, da smo se zaradi vrste priporočil morali na organizacijo res skrbno pripraviti, čeprav je zaradi dela z otroki to včasih težko. Urnike smo naredili tako, da se otroci porazdelijo, da se pri različnih dejavnostih menjajo in da je tveganja čim manj.

V petih letih druženja z otroki na hokejskih počitnicah ste gotovo dobili veliko izkušenj. S Tomažem šoli nista dala le svojega imena, kot to naredijo nekateri športniki, ampak se oba z otroki veliko ukvarjata. Kaj to pomeni za vas?

Ker imamo dopoldanski in popoldanski termin na ledu, sva se s Tomažem dogovorila, da je on skupaj z ostalimi trenerji z otroki na ledu dopoldne, jaz pa popoldne. Zdi se nama prav, da sva skupaj z mladimi, saj ni najin namen, da bi dala akademiji zgolj svoje ime, ne pa tudi svojih izkušenj. Zagotovo svoje delo opravljava s srcem in tisto, kar se mi zdi najboljše, je, da so otroci dobre volje, da so ves čas nasmejani in da uživajo v igri in učenju. Lahko rečem, da me to spominja tudi na svoja mlada leta, ko sem res igral z velikim užitkom. Sedaj je igranje hokeja pač postalo služba in ob druženju z mladimi se spomnim, kako lepo je igrati. To je za mojo kariero gotovo dodatna spodbuda.

Uživajo na ledu

»Sem vratar in že četrtič sem se odločil, da pridem v Hokejsko akademijo. Vse mi je zelo všeč, rad treniram, še raje pa igram. Komaj čakam na tekmo ob zaključku akademije pa tudi tudi na zaključni piknik, ko bomo jedli burgerje,« je povedal Erazem Kunstelj, domačin z Bleda. »Oba starejša brata sta igrala hokej in tako sem se tudi jaz odločil, da bom hokejist, in vedno bolj mi je všeč. Zadovoljen sem, ker imam v klubu, pri Triglavu, zelo dobrega trenerja Domna Jemca. Letos sem se prvič odločil tudi, da pridem v Hokejsko akademijo, saj sem si želel poskusiti kaj novega, preizkušam pa tudi nove drsalke,« je povedal Jošt Kuralt iz Kranja. »Hokej pri jeseniškem klubu treniram četrto leto in sem branilec. V Hokejski akademiji sem prvič in zelo mi je všeč. Všeč mi je, ker so z nami na ledu izkušeni hokejisti, od Tomaža Razingarja, Luka Pogačnika do Andreja Tavžlja in seveda Anžeta Kopitarja,« je povedal Žan Šepic z Jesenic.