Dopust poleti že bo, a bo letos drugačen

Letošnji poletni dopust, vsaj moj, bo zagotovo precej drugačen od prejšnjih. Brez nekih velikih načrtov, ne prav daleč in predvidevam, da bo tudi mirnejši. Počitniški za počitek. Ob tem, ko še strokovnjaki niso enotni, ali za dopust v naši južni sosedi zaradi večjega števila okužb z novim koronavirusom na semaforju še gori zelena luč za varen vstop ali že utripa rumena, bom pa noge namočila nekje za Kokro. Morda nadaljevala s Slovensko planinsko transverzalo. Ali pa poiskala miren kotiček nekje ob Soči, Triglavski Bistrici. Lahko je prav osvežilno. Pa še svojo mini plažo bom lahko imela. Tudi Slovenija je neizmerljiva po svojih lepotah, že najdeš kotiček zase in za raziskovanje brez posebne gneče.

Bolje je biti nekje bližje. Ne predstavljam si, da odpotovala več sto kilometrov proč, potem pa na dopustu vsak dan redno spremljala poročila, ali bodo zaostrili prehajanje meje in je zato najbolje, da takoj spakiram in se vrnem domov. To že ne bi bilo počitniško za počitek, ko pa želim dopust preživeti s čim bolj prazno glavo. Prof. dr. Bojana Beović, vodja strokovne svetovalne skupine za obvladovanje širjenja bolezni covid-19 pri ministrstvu za zdravje, je pred dnevi že opozorila, da v Sloveniji ne bi smeli zamujati s pravočasnimi ukrepi, kot smo s tem čakali v prvem valu epidemije in mejo z Italijo, ki je že imela izbruh, zaprli prepozno.

Res je, letos je vse drugače. So skrbi, ki jih prej nismo poznali, in so take vrste skrbi, pri katerih ne moreš brezbrižno zamahniti z roko. Tudi morebitni drugi val pri nas ne bo kar »nastal«, kot je dejala prof. Beovićeva, ampak bomo k temu, kako obsežen bo, največ pripomogli državljani sami. »Če primerno vedenje ponotranjimo, lahko preživimo eno lepo poletje.« Se strinjam z njo.

V vsaki stvari – in naj bo še tako zahtevna – je treba poiskati nekaj, kar te spravi v boljšo voljo, ker greš s tem lažje naprej. In si obrnem na hec, da bo letos, vsaj pri meni, vse manj »adrenalinsko«. Ne bo hitenja v zadnjih urah pred odhodom na dopust s pranjem in sušenjem perila, pospravljanjem (saj veste, kako so nas naučili, da mora biti pred odhodom vse pospravljeno), ne bo skrbi, kdo bo zalival rože in vrt, in ne bo sestavljanja seznama, kaj vse je treba vzeti s seboj in česa ne, ker je avto že tako prepoln še vseh (športnih) rekvizitov in se prtljažnik ne da zapreti. Tudi preračunavanja, kdaj je najbolje oditi na pot, ne bo, ker letos ne bomo »lovili« prav tistega trajekta ...

Najbolj pomembno je, da v tem času ravnamo odgovorno do sebe in drugih. Na katero barvo na semaforju se bomo orientirali. Varnejšo ali tvegano?