Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Volitve 2022Profili živil bi olajšali izbiro
Besedilo:
Cveto Zaplotnik
Kategorija: Slovenija
/ nedelja, 5. julij 2020 / 14:49
V Evropski komisiji se zavzemajo za vzpostavitev profilov živil, ki bi potrošnikom omogočili, da bi v ponudbi različne hrane lažje izbrali bolj zdravo.
Na Inštitutu za nutricionistiko so v okviru raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje primerjali prehranski profil več kot šest tisoč živil. Ugotovili so, da ima približno tretjina živil s prehranskimi in zdravstvenimi trditvami manj ugodno hranilno sestavo, pri tem pa so se kot posebej problematične pokazale skupine živil, na katerih se trditve pogosteje uporabljajo, to so pijače, sadni jogurti in žita za zajtrk.
Potrošnikom je pri zagotavljanju koristnih informacij o živilih in prehrano v pomoč nacionalni portal www.prehrana.si, primer dobre prakse je tudi mobilna aplikacija VešKajJeš, ki potrošnikom pomaga pri vrednotenju hranilne sestave živil in jih s tem usmerja k bolj zdravim izbiram.
Evropska unija je že leta 2006 sprejela uredbo o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih, s katero bi pri označevanju, predstavitvi in oglaševanju živil zagotovili, da bi bile vse trditve o živilih jasne, natančne in znanstveno utemeljene. Uredba je med drugim predvidela uvedbo profilov živil, to je mejnih vrednosti hranil za nasičene maščobe, sladkorje in soli, ki jih je zaradi javnozdravstvenih problemov v prehrani treba omejevati. Evropska komisija bi glede na uredbo morala določiti profile živil že do januarja 2009, to je tudi poskušala doseči, vendar je pri nekaterih deležnikih naletela na neodobravanje. Pred petimi leti se je odločila, da z evalvacijo zakonodajne ureditve ugotovi, ali je vzpostavitev profilov živil potrebna in ali je tudi sprejemljiva za glavne deležnike. Komisija je pred nedavnim objavila poročilo evalvacije. »Veseli nas, da poročilo kaže na potrebo po omejevanju uporabe prehranskih trditev na živilih, ki vsebujejo višjo količino nasičenih maščob, sladkorjev ali soli,« pravi dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko in poudarja, da bi se z vzpostavitvijo profilov živil izognili situaciji, ko bi atraktivne prehranske in zdravstvene trditve prikrile slabšo hranilno sestavo živila in s tem zavedle potrošnike.
Kot pojasnjuje dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko, je s pomočjo profiliranja živil možno objektivno oceniti, ali je živilo glede hranilne sestave bolj ali manj ugodno. Za profiliranje obstajajo različni modeli, običajno imajo določeno mejo za posamezna hranila ali pa živila glede na njihovo hranilno vrednost točkujejo z dodeljevanjem pozitivnih ali negativnih točk. Pri tem bolj ugodno točkujejo v prehrani bolj zaželene sestavine, kot so na primer prehranske vlaknine, zelenjava in sadje, manj ugodno pa hranila, ki jih v prehrani želimo omejevati – nasičene maščobe, sladkorje, natrij oziroma sol ...
Vzpostavitev profilov živil bi potrošnikom olajšala izbiro bolj zdrave hrane. Zdaj morajo biti zelo pozorni na podatke o hranilni vrednosti, ki so na označbi običajno na zadnji strani in napisani z majhnimi črkami. Pri zagotavljanju koristnih informacij sta jim v pomoč nacionalni portal www.prehrana.si in mobilna aplikacija VešKajJeš, poteka pa že tudi izvajanje programa Veš Kaj piješ.
