Arijana Gadžijev oblikuje tekstilni nakit z motiviko ljudskega izročila slovanskih dežel.

Slovanka kot izvirni nakit iz tekstila

Samostojna oblikovalka tekstila Arijana Gadžijev je navdih za kolekcijo tekstilnega nakita iskala v slovanskem svetu. Predstavlja ga na razstavi v projektnem prostoru Kamra v Bohinjski Bistrici.

Bohinjska Bistrica – Tekstil je lep. Živopisni cvetlični potiski in izvirno avtorsko oblikovanje ga naredijo lepega, kot je nakit, in ko boste v slednjem prepoznali še ljudsko izročilo, ki ga skozi rodove pišejo slovanski narodi od Jadrana do Rusije, bo njegova lepota našla pot tudi v globino vaših duš.

Razstavišče in prostor kreativnih delavnic v nekdanji upravni stavbi Gradbene v Bohinjski Bistrici, ki ga v okviru Kamra projekta Bohinj oživlja in vodi Urška Alič, bo do konca tega tedna bogatejši za razstavo z naslovom Slovanka, na kateri kolekcijo avtorsko potiskanega tekstilnega nakita za dom in telo z navdihom v slovanski folklorni umetnosti, v njenih rastlinskih vzorcih in motivih, predstavlja samostojna oblikovalka tekstilij Arijana Gadžijev. Razstava sodi v sklop projekta Bien 2020, ki ta čas poteka v Kranju. Na njej se s svojimi deli predstavljajo študenti oblikovanja tekstilij in oblačil ter notranje opreme, ena od njihovih mentoric je tudi Arijana Gadžijev, sicer na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani asistentka na oddelku ta tekstilstvo, grafiko in oblikovanje.

»Ko se je odprl projekt Kamra, sem se takoj pozanimala za možnost prestavitve svoje kolekcije tekstilnega nakita. Bohinj mi je še posebej pri srcu, saj že dvajset let sem hodim na počitnice, okolje mi je zelo domače in mi tudi v emocionalnem pogledu veliko pomeni,« je zadovoljna Arijana Gadžijev, ki je kolekcijo Slovanka ustvarila lani in jo vseskozi dopolnjuje. Doslej jo je že predstavila na samostojni razstavi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ter na skupinski razstavi tekstilnih umetnikov Zelena koreNit v kranjski Layerjevi hiši.

»Pred časom sem raziskovala ljudsko obrtno umetnost, pri čemer me je zanimalo, kako so živeli nekoč, ko so ljudje v sožitju z naravo iz nje jemali in ji hkrati znali tudi vračati. Ljudska umetnost je preprosta, neposredna in kot taka zelo iskrena. Ob tovrstni folklori, ki sem jo zasledila v slovanskih deželah, sem bila še posebej očarana nad cvetjem in drugim rastlinjem, upodobljenim na raznih vsakdanjih predmetih,« pripoveduje oblikovalka izvirnega tekstilnega nakita; da je zanimivo, kako so znali vzeti rože iz njihovega okolja, vrta, travnika, polja, gozda in jih interpretirati v izdelkih za dom, na vezeninah, čipkah, poslikanem posodju … Za ročna dela so ti ljudje vzeli čas, ki nam ga danes primanjkuje.

»S tem navdihom sem oblikovala vzorce, ki v sodobni tehniki tiska na tekstil ter na geometrijskih oblikah elementov nakita oživljajo vez med ljudskim in sodobnim ter med naravo in človekom, ki je danes od nje vedno bolj oddaljen,« poudari Arijana Gadžijev, na vprašanje, zakaj prav nakit, pa pojasnjuje: »Tako kot so rože spletene v venec, sem jaz posamezne dele z vzorci sestavila v ogrlico. Pri tem ne gre le za modni dodatek, ampak tudi dodatek za dom. Nakit je lahko ogrlica, ko prideš domov, ga obesiš na steno in polepša prostor.« S tem nakit lahko poudarja tudi značaj prostora, ne le osebe, ki ga nosi.

Material, iz katerega avtorica izdeluje nakit, je poliester, potiskan pa je s tako imenovanim sublimacijskim tiskom. »Cvetlice najprej ročno narišem, jih nato skeniram in obdelam z računalniškimi programi ter jih pripravim za tisk. Za tiskanje običajno uporabljam razne ostanke blaga. Zanimivo je kombinirati organske vzorce, kot je cvetje, z geometrijsko formo. Namesto perlic uporabljam kocke, trikotnike in druge geometrijske forme. Seveda se morajo vzorci, ko so zloženi v lik, med seboj ujemati. Liki so modularni in se lahko eden za drugim nizajo na vrvico. Ustvarjanje ogrlice prepuščam uporabniku in njegovi domišljiji.«

Arijana Gadžijev na razstavi predstavlja šest različnih vzorcev s 17 kosi nakita. Vsak je predstavljen na ploskvi kot vzorec, zgolj rob tekstila, lahko gre v neskončnost ali je le poslikava le polovična. Ob njem je predstavljen unikaten nakit. Kot je povedala umetnica, je razstava tudi prodajna, nakit, ob njem tudi slike in printe z različnimi motivi, je mogoče kupiti oziroma naročiti na licu mesta in na spletni strani www.arijanagadzijev.com. Razstava bo v Kamri na ogled ta teden od torka do nedelje med 16. in 19. uro.

Oddajte svoj komentar

Kranj -12°

megla
vlažnost: 88 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

-14/4

ponedeljek

-7/8

torek

-8/8

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

IZLETI / Britof, 22. januar 2024

Letovanje v Banji Vrućici

IZLETI / Kranj, 3. februar 2024

Na Lepenatko

 

 
 

 

 
 
 

Na plečih pacientov / 23:27, 21. januar

Samo zdravo konkurenco med javnim in privatnim je treba vzpostaviti, da se borijo za paciente. To je naravna in človeška zakonitost in samo to deluje.

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 23:22, 21. januar

Ob takem medijskem in izobraževalnem enoumju 70% Slovencev nima nobene možnosti vedeti resnice, niti trezno voliti, zato grejo v prepad kot ovce.

Razpis za stanovanja predvidoma spomladi / 23:17, 21. januar

Primož, tebi pa sovraštvo do SDS res povzroča halucinacije. Resnica je popolnoma drugačna. SDS je 2020 v MO Kranj predstavila predloge ukrep...

Odgovor / 20:53, 21. januar

Tavčar se je malce bal Nemcev in nasprotoval vojaški akciji na Koroškem. Kot sicer se takrat Ljubljana ni veliko zanimala za meje na Štajers...

V Dražgošah poziv k miru / 19:39, 21. januar

Ponavljam vprašanje: Kaj so oborožene sile nacistične Nemčije počele v Dražgošah leta 1942 ?
Usposabljanje, vojaške vaje ?
Bo šlo?

Prava pot do sprave slovenskega naroda izhaja iz ljudi / 18:29, 21. januar

70% Slovencev se strinja z ravnanji komunistov do Slovenskega naroda. Zato bo treba ob novem preštevanju prek cevi bolj pogledovati proti Slovencu kot tujcu. Predvsem hrbet si bo treba si zavarovat.

V Dražgošah poziv k miru / 14:58, 21. januar

Nespodobna pravokacija!?Mogoče so se bali, da bi jim partizani pojedli ali odnesli dežo z zasko in klobasami. Rekvizicija: tudi zadnja krava...