V okviru poletne muzejske noči je bilo mogoče prisluhniti tudi predavanju Lojzeta Demšarja o nalezljivih boleznih na Žirovskem.

Največ smrti zaradi tuberkuloze

V okviru Poletne muzejske noči, ki so jo v soboto pripravili v Žireh, je bilo mogoče prisluhniti tudi predavanju Lojzeta Demšarja o nalezljivih boleznih na Žirovskem.

V zadnjem obdobju je svet zaznamovala epidemija covida-19, ki pa se je Žirem za zdaj popolnoma izognila, je v uvodu ugotavljal Lojze Demšar, ki je podatke o nalezljivih boleznih na Žirovskem zbral skupaj z Nejkom Podobnikom in Janezom Jerebom. Glede epidemij, ki so v preteklosti razsajale po Slovenskem, so se v največji meri oprli na knjigo Zvonke Zupanič Slavec Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Pomagali so si tudi s podatki o smrtih zaradi nalezljivih bolezni iz mrliških listov, ki jih je od leta 1905 do 1924 pisal Jožef Jankovič, pa tudi iz mrliških knjig žirovske župnije.

Med nalezljivimi boleznimi, ki so v preteklosti v večji ali manjši meri prizadele tudi kraje na Žirovskem, je Lojze Demšar posebej omenil črne koze, tuberkulozo, gripo, krvavo grižo ter otroški bolezni davico in škrlatinko. Smrt je tudi zaradi omenjenih nalezljivih bolezni kosila zlasti med otroki. Kot je razvidno iz mrliških listov v obdobju od 1905 do 1909, je bilo na Žirovskem od 424 umrlih 214 otrok do desetega leta, torej skoraj polovica. Slabo desetletje kasneje, v letih od 1922 do 1924, pa je bilo med umrlimi tretjina otrok. »Življenjska doba je leta 1905 znašala 55 let; če odštejemo tiste, ki so umrli do desetega leta ali ki so umrli kot odrasli zaradi jetike, pa je bila življenjska doba 62 let. Tisti, ki so preživeli otroštvo in jetiko, so torej v povprečju dočakali 62 let.« Med najhujše bolezni se uvršča tuberkuloza ali jetika, za katero so po besedah Lojzeta Demšarja umirali že v 16. stoletju v železarskih naselbinah. »Leta 1890 je recimo v Ljubljani vsak četrti prebivalec umrl zaradi tuberkuloze.« Na Žirovskem so v letih od 1905 do 1924 zaradi tuberkuloze umrli 203 ljudje. »Do leta 1913 je bilo smrti zaradi tuberkuloze v povprečju 14 na leto, največ jih je bilo leta 1910, kar dvajset. Potem pa je prišlo do preloma – leta 1914 jih je umrlo pet in približno ta številka se je obdržala tudi vnaprej.« Ob tem ni jasno, pravi Demšar, kateri zdravstveni ukrep je pripomogel k temu upadu. »Mogoče to, da so se takrat zavedeli, da je tuberkuloza nalezljiva.« K večji smrtnosti je pripomogla revščina in tudi utesnjene bivalne razmere, zato je bila to bolezen revnih, je poudaril Demšar.

Veliko življenj sta na Žirovskem zahtevali tudi davica in krvava griža, slednja je bila v Žireh posebno težka, je razložil Demšar. »Umirali so predvsem otroci. Pojavila se je konec poletja 1920 in v enem mesecu je zaradi nje umrlo 52 otrok in dva odrasla.« Tudi gripa je dva- ali trikrat na stoletje izbruhnila kot svetovna epidemija, je pojasnil Demšar. »Nekaj časa po epidemiji je namreč trajala imunost. Vsakič, ko je spet naraslo število ljudi, ki niso bili odporni proti povzročitelju bolezni, pa je šla epidemija spet po svetu.« Zadnja epidemija gripe v 19. stoletju je izbruhnila leta 1889; začela se je že spomladi v Rusiji, do konca tega leta pa se je razširila na vso Evropo. »Ob epidemiji sarsa leta 2003 so preiskovali različne koronaviruse. Zaradi treh ljudje umirajo, štirje pa povzročajo le nahod. Eden od slednjih koronavirusov naj bi se prav na koncu 19. stoletja preoblikoval v veliko različic. To pa se zgodi, kadar se virus močno razširi. Zato se zastavlja vprašanje, ali je takrat res šlo za gripo ali mogoče za koronavirusno bolezen. Morebiti bi torej tudi koronavirus, ki povzroča covid-19, lahko nekoč postal zgolj prehladni virus,« je ob tem dodal Demšar.

Tako kot povsod po svetu je tudi v Žireh kmalu po prvi svetovni vojni izbruhnila španska gripa, ki je terjala 21 življenj, od tega je bila skoraj polovica umrlih otrok do desetega leta starosti. Leta 1919 so na Žirovskem doživeli še izbruh epidemije črnih koz, ki naj bi jih prinesel Franc Gantar iz Jarčje Doline, prva žrtev pa je bila njegova štiriletna hči. Zaradi črnih koz je umrlo 17 ljudi. »Umrla sta tudi prva žena mojega starega očeta in njen nekajmesečni sin,« je končal svoje predavanje Lojze Demšar.

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

zmerno oblačno
vlažnost: 81 %
veter: J, hitrost: 11 km/h

10/25

torek

10/26

sreda

13/29

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

OBVESTILA / Žirovnica, 7. julij 2020

Obvestilo DU Žirovnica

IZLETI / Kranj, 7. julij 2020

Kolesarska izleta

OBVESTILA / Gorenjska, 7. julij 2020

Poletni delovni čas lekarn

OBVESTILA / Gorenjska, 8. julij 2020

Poletni delovni čas lekarn

IZLETI / Kranj, 9. julij 2020

Pohod na Grmado

OBVESTILA / Gorenjska, 9. julij 2020

Poletni delovni čas lekarn

IZLETI / Naklo, 9. julij 2020

S kolesom na Jezersko

OBVESTILA / Gorenjska, 10. julij 2020

Poletni delovni čas lekarn

 

 
 

 

 
 
 

Na vsakem koraku / 08:48, 6. julij

Resnost razmer?
Razmere so resne?
Resno?

Ko je brat ubijal brata / 08:47, 6. julij

Baje se to knjigo na Bolhi da dobit že za 6 € !!

Počivalška preiskovali, Hojs in Travner odstopila / 15:31, 5. julij

Povzeto po radiu Ognjišče: še pogled z sruge stranihttps://siol.net/siol-plus/kolumne/odstop-hojsa-ker-noce-sistema-viktorja-avblja-529261ht...

Kaj pa »mirna Bosna«? / 00:53, 5. julij

Mir v Bosni vzdržuje Nemčija in druge razvite države sveta kamor Bosanci odhajajo s trebuhom za kruhom. V Bosni ostajajo samo starci. Njim se pa ne da ratovati.

Del Gradnikove zdaj slepa ulica / 00:50, 5. julij

Stebričke bo občina kmalu umaknila. Na ukaz prebivalcev Gradnikove.

Počivalška preiskovali, Hojs in Travner odstopila / 17:32, 4. julij

Očitno sta se tako Hojs kot Travner ujela v prisluhe preiskovalcev, ko sta poskušala reševati Počivavška in posle Geneplaneta.

Virusu sapa ne pojenjuje / 18:48, 3. julij

Sem vprašal Jelkota, Bojane pa nisem dobil.SEm mu povedal kaj te tare.Reku Jelko: načeloma ni treba po uporabi maske zavreči, ampak, sedaj ...