Inovativnost zaposlene tudi povezuje

Kranj – S pogovorom z glavnim direktorjem Iskratela Željkom Puljićem ter direktorico Siemensa Slovenija in predsednico uprave Siemensa Hrvaška Medejo Lončar, tudi predsednico Združenja Manager, in razglasitvijo zmagovalcev dveh hekatonov so minuli četrtek v kranjski družbi sklenili Iskratelov Teden !Novativnosti. Med 15. in 18. junijem ga je soustvarjalo skoraj petsto osnovnošolcev, dijakov, študentov ter strokovnjakov iz Slovenije in tujine, so pojasnili.

Puljić in Lončarjeva sta se pogovarjala o inovativnosti, vedoželjnosti in povezovalni vlogi sodobnega voditeljstva. »Vedoželjnost je ena izmed vrednot iskratelovk in iskratelovcev. Je pogoj za razvoj inovativnosti, iskanje novih poti do zastavljenega cilja. Inovativnost je del našega DNK in ponosen sem, da ima Iskratel po več kot sedemdesetih letih obstoja še vedno ta raziskovalni naboj«, je poudaril Puljić. »Če bi morala opredeliti, kaj me kot neinženirko drži v tehnološki sferi, je verjetno ravno vedoželjnost. To okolje te neprestano sili, da se učiš nove stvari, da moraš brati in razumeti, kaj se dogaja,« je dodala Lončarjeva.

Sogovornika, s katerima se je pogovarjala direktorica Mediade Edita Krajnović, sta poleg vedoželjnosti kot pomembno vrednoto sodobnega voditeljstva poudarila tudi povezovalnost. V Iskratelu so na primer pred leti za dvig zavzetosti zaposlenih in poslovne uspešnosti vzpostavili projekt povezovalne kulture VEZ (vedoželjnost, energija, zaupanje), je pojasnil Puljić. »V Iskratelu je izjemna kreativna moč, ki pa jo je treba znati moderirati, povezati,« je poudaril. »Pravi recept je v pametnem povezovanju dveh povsem različnih svetov – znanja, ki ga premorejo starejši, in novih pristopov, ki jih imajo mlajše generacije,« je dodala Lončarjeva.

V Iskratelu so se v četrtek dopoldan o inovativnosti pogovarjali tudi predstavniki šolstva in gospodarstva. Sogovorniki Maja Krušič Šega, vodja podjetnosti v izobraževanju na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, Lidija Goljat Prelogar, ravnateljica Strokovne gimnazije Šolskega centra Kranj, Andreja Troppan iz Osnovne šole Prežihovega Voranca v Ljubljani, Ana Robnik, svetovalka za telekomunikacije in vodja raziskovalnih projektov v Iskratelu ter nominiranka za inženirko leta 2019, in Rok Capuder, direktor Zavoda 404, so v pogovoru z Jelico L. Lajovic, direktorico sektorja za kadre in korporativno komuniciranje v Iskratelu, poudarili pomen spodbujanja in ohranjanja vedoželjnosti otrok skozi vzgojno-izobraževalni proces. Skupna ugotovitev je bila, da je pomembno poudarjanje zgledov in zagotavljanje pogojev za spodbudno okolje, ki ohranja vedoželjnost tudi z dopuščanjem učenja iz napak in vključevanjem multidisciplinarnosti.

V sklopu tedna inovativnosti sta potekala tudi dva hekatona. Na !N izzivu za dijake, ki so iskali načine, kako s preprostimi osebnimi medicinskimi pripomočki poskrbeti za izboljšanje in podaljšanje aktivnosti ter dobrega počutja ljudi, hkrati pa izboljšati kakovost življenja starejšim, invalidnim ali bolnim osebam, je strokovno komisijo najbolj prepričala ideja Elektronski stetoskop ES 3000, za katero stoji ekipa treh dijakov, Ele Cerar, Tiborja Šargana Bajžlja in Marka Žnidarja, ter zaposlenega v Iskratelu Igorja Laha. Z elektronskim stetoskopom, ki je enostaven za uporabo in bi ga lahko ljudje uporabljali doma ter podatke poslali zdravniku, bi bila zdravniška obravnava veliko hitrejša in enostavnejša, čakalne dobe pa krajše.

V mednarodnem izzivu !Nternational Challenge na temo digitalne transformacije industrij pa je svoje ideje o možnosti uporabi omrežja pete generacije (5G) v industrijah razvijalo trinajst ekip študentov, strokovnjakov in zaposlenih v Iskratelu iz Slovenije in tujine. Kot najbolj obetajočo idejo je komisija izbrala »Beyond Vision« članov ekipe Horizon 5 – študentov in strokovnjakov Janija Kauklerja, Luke Kobaleta, Marka Kužnerja, Matica Vipotnika in zaposlenega v Iskratelu Primoža Žnidarja. Komisijo so prepričali z idejo, da bi s pomočjo obogatene resničnosti v gorečih stavbah prepolovili čas intervencije in tako omogočili hitrejše reševanje življenj, povečali varnost gasilcev in zmanjšali materialno škodo.