Po osamosvojitvi skozi tri krize

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Slovenija / petek, 26. junij 2020 / 14:44  

Slovenija je v času od osamosvojitve do danes preživela tri krize. Na začetku samostojne poti se je morala spoprijeti z izgubo jugoslovanskega trga, v letu 2008 in tudi v nekaj naslednjih letih jo je, podobno kot ves svet, zajela velika gospodarska kriza, letos spomladi še epidemija covida-19.

Včeraj, 25. junija, je bil dan državnosti. V državnem statističnem uradu so ob tej priložnosti zbrali nekatere podatke, ki kažejo na to, kako se je od 1991. leta dalje spremenilo življenje v družbi in gospodarstvu.

Več moških kot žensk

Slovenija je imela 1. januarja letos 2.095.861 prebivalcev. Številčno razmerje med moškimi in ženskami se je sredi lanskega leta prvič v več kot 160-letni zgodovini, za katero razpolagajo z zanesljivimi podatki o prebivalstvu na sedanjem ozemlju Slovenije, obrnilo v prid moškim. Število prebivalcev se od leta 1999 naprej povečuje. Do leta 2005 se je povečevalo samo zaradi priseljevanja, v obdobju 2006–2016 je bil pozitiven tudi naravni prirast, to pomeni, da je bilo število rojenih večje od števila umrlih, v zadnjih treh letih je prirast spet negativen.

Prebivalstvo se stara

Prebivalstvo v Sloveniji se stara, v zadnjih dvajsetih letih se je povprečno postaralo za pet let. Prebivalci živijo vse dlje, moški, ki so umrli lani, so bili v povprečju stari 74 let, ženske skoraj 82 let. Petina prebivalstva je stara 65 let in več, v letu 2055 naj bi bilo tako starega prebivalstva že skoraj tretjina. Na začetku leta je v državi živelo 252 stoletnikov, v letu 2100 naj bi jih bilo že okoli 5400.

Od zelo visoke inflacije do deflacije

V letu 1991 in v prvih letih samostojnosti se je Slovenija spopadala z izgubo jugoslovanskega trga, uvajanjem tržnega gospodarstva in visoko inflacijo. V letu 1991 je bila inflacija skoraj 250-odstotna, pod deset odstotkov se je spustila šele v letu 1995, v letu 2015 smo imeli celo deflacijo, na deflacijo kaže na letni ravni tudi primerjava med letošnjim in lanskim majem.

V krizah upad BDP-ja

Vse tri krize, ki jih je Slovenija preživela kot samostojna država, so močno vplivale tudi na bruto domači proizvod (BDP). Ta se je v letu 1991 realno zmanjšal za 8,9 odstotka in leto kasneje še za 5,5 odstotka, v času svetovne gospodarske in finančne krize leta 2009 je upadel za 7,8 odstotka, vmes so večinoma sledila leta gospodarske rasti. V letošnjem prvem četrtletju je bila rast zaradi epidemije covida-19 za 2,3 odstotka nižja kot v enakem lanskem obdobju, na kar je vplival predvsem upad domačega povpraševanja. Po višini BDP-ja na prebivalca se je Slovenija lani med evropsko osemindvajseterico uvrstila na 16. mesto, najvišji je bil v Luksemburgu (83.640 evrov) in najnižji v Bolgariji (6.800 evrov).

Nemčija vseskozi najpomembnejša

Pri trgovanju s tujino je Nemčija vse od leta 1991 naprej najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, pri trgovanju z drugimi članicami Evropske unije je v tem obdobju najbolj povečala trgovanje z Avstrijo, zelo je okrepila tudi trgovanje s Kitajsko. Najvišjo stopnjo brezposelnosti, 11,1-odstotno, je Slovenija kot samostojna država izmerila v prvem četrtletju leta 2013, najnižjo, štiriodstotno, v zadnjem četrtletju lanskega leta, letos je zaradi posledic covida-19 spet višja, aprila je bila 9,1-odstotna.