Spomin in opomin: nikoli več

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / torek, 16. junij 2020 / 12:23  

S polaganjem vencev in spominsko slovesnostjo so na Ljubelju obeležili 75. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča Mauthausen, edinega na slovenskih tleh. Govorniki so ponesli sporočilo pomena ohranjanja spomina na vojne grozote kot opomina, da se kaj takega več ne ponovi.

Podljubelj – Spominsko slovesnost je v soboto pripravila Občina Tržič v sodelovanju s Koordinacijskim odborom žrtev vojnega nasilja pri Zvezi borcev za vrednote NOB Slovenije in Združenjem borcev za vrednote NOB Tržič. Koncentracijsko taborišče na Ljubelju je bilo zunanje taborišče enega najbolj uničujočih taborišč – Mauthausna. Med letoma 1943 in 1945 je bilo na Ljubelj privedenih 1800 političnih internirancev. Po narodnosti je bilo največ Francozov, zatem Poljakov, državljanov Sovjetske zveze, Jugoslovanov oz. Slovencev. Drugi jetniki so bili iz Španije, Češke, Norveške, Luksemburga, Grčije, Belgije, Nizozemske ... Njihovo trpljenje je bila cena za gradnjo predora, ki naj bi izboljšala prometne poti nemške vojske do Jugoslavije. »Kot v vseh nacističnih koncentracijskih taboriščih je tudi na Ljubelju veljal hud sistem terorja: neprestano nasilje in grožnja s smrtjo, podhranjenost, neprimerne bivanjske razmere in neprimerna oblačila in obuvala, odvzem svobode in identitete. Koliko ljudi je umrlo na Ljubelju, ne vemo, vse kaznovane, onemogle in bolne jetnike so vračali v matični Mauthausen, kjer jih je večina umrla. Na Ljubelju je bilo žrtev štirideset,« je spomnila slavnostna govornica Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja.

Spominska slovesnost, ki se je vsako leto udeleži več sto taboriščnikov, borcev in drugih obiskovalcev, je bila letos zaradi ukrepov zajezitve novega koronavirusa omejena na ozek krog vabljenih gostov. Kot je dejal predsednik Borut Pahor, je to, da sta nemški veleposlanik in francoska veleposlanica skupaj položila venec in se spomnila žrtev druge svetovne vojne, lep simbolni dogodek, ki na neki način vabi vse, da se v duhu sprave spominjamo preteklosti, zlasti pa skupaj gradimo Evropo. »Ohranjajmo spomin, ki naj bo vsem v opomin,« pa je poudaril predsednik Koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja Jani Alič.

Župan Borut Sajovic je zadovoljen, da se s sporočilom tega taborišča – naj se nikoli, nikoli več ne ponovi – ne ukvarja politika, ampak stroka. Tržiški muzej je leta 2014 prevzel upravljanje tega spomenika državnega pomena. Ohranjajo spomin na dogodke in sam prostor spomina z vzdrževanjem ter konservatorskimi posegi, jeseni bodo odprli tudi novo stalno razstavo, posvečeno taborišču. »Ob prebiranju spominov nekdanjih jetnikov, ki so morali zaradi nasilja totalitarnih oblasti prestajati nečloveške razmere in zlo, se izluščita dve želji: želja po tem, da se nikoli ne pozabi, kaj se je zgodilo, in da se prepreči nastanek podobnih razmer v bodoče,« je poudarila Jana Babšek. Kot dodaja, še nismo našli odgovorov, kaj storiti, da se zločini, kot so bila koncentracijska taborišča, ne bi več ponovili. »Vendar kljub temu lahko storimo vsaj to: sami se trudimo razumeti in se aktivno upirati tokovom, ki lahko vodijo v nove totalitarizme. Se spominjamo. Učimo mlade. Zato je tako pomembno ohranjati avtentični prostor taborišča, ker že prostor sam po sebi vsebuje sporočila o človekovih pravicah in svoboščinah.«