V brošuri objavljena fotografija gradu Zaprice v Kamniku, kjer je bila leta 1945 ena od repatriacijskih baz

Iz izgnanstva v domovino

Ob dnevu slovenskih izgnancev, prvih množičnih žrtev fašizma in nacizma po okupaciji Slovenije leta 1941, se Društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 z izdajo brošure spominja vračanja Slovencev iz izgnanstva pred 75 leti.

V nedeljo, 7. junija, je bil dan slovenskih izgnancev, vsebina letošnjega dneva pa je namenjena 75. obletnici vrnitve iz izgnanstva v domovino. Ob tem jubileju je društvo izgnancev Slovenije 1941–1945 poleg drugih knjig in brošur izdalo tudi manjšo publikacijo z naslovom O vračanju Slovencev iz izgnanstva pred 75 leti. Njena avtorica je predsednica društva Ivica Žnidaršič, katere družina je bila prav tako izgnana med drugo svetovno vojno.

Med vojno je bilo izgnanih osemdeset tisoč Slovencev, tretji rajh je zanje organiziral okrog štiristo izgnanskih taborišč po vseh pokrajinah, ki jih je takrat okupirala Nemčija. Avtorica navaja, da je bilo v Nemčijo izgnanih 45 tisoč Slovencev, na Hrvaško deset tisoč, 7500 v Srbijo, 2500 na Madžarsko. Pred izgonom je pobegnilo 17 tisoč Slovencev. Med izgnanci je bilo več kot dvajset tisoč otrok, mlajših od deset let. Izgnanci so bili poslani v nemška koncentracijska taborišča in na prisilno delo v Nemčijo in Avstrijo, kot cenena delovna sila so delali v rudnikih, kamnolomih, tovarnah, pri graditvi cest in železnic, pri kmetih, ženske kot dekle v nemških družinah, prisilno so delali celo otroci. »Nikoli ni bila narejena nobena raziskava, koliko Slovencev je umrlo v izgnanstvu. V društvu izgnancev smo zbrali podatke in imena 2485 Slovencev, umrlih v Nemčiji in drugih krajih izgona. Ta imena so objavljena v posebni brošuri in tudi na panojih v zbirnem taborišču za izgon Slovencev v Brestanici. Imena še zbiramo,« med drugim v brošuri zapiše Ivica Žnidaršič.

Podrobneje se posveti vračanju slovenskih izgnancev, beguncev in prisilnih delavcev. Že med vojno je bila ustanovljena organizacija UNRRA za koordiniranje repatriacije izgnanih oseb, leta 1944 pa so nekatere evropske države, med njimi tudi takratna Jugoslavija, podpisale večstranski dogovor, s katerim so v skladu z resolucijo UNRRA podpisale večstranski dogovor, s katerim so zagotovile dobro organizacijo in hitro repatriacijo izseljenih oseb. Izgnancem so priskrbeli začasna zatočišča in zbirne baze, v katerih so čakali na vrnitev v domovino. Nekateri so bili v njih več mesecev. Organizirani transporti s slovenskimi izgnanci so se vračali junija, julija, avgusta in septembra 1945, nekaj celo šele v letih 1946 in 1947. Pomembno vlogo pri tem so imele organizacije Rdečega križa, piše Ivica Žnidaršič.

Ministrstvo za socialno politiko je v Sloveniji ustanovilo štab za repatriacijo, ki je izdal odlok, ki je odrejal, kako je treba poskrbeti za izgnance, ki so se vračali v domovino. Leta 1945 je organiziral okoli štirideset sprejemališč s skupno zmogljivostjo več kot štirideset tisoč oseb. Na Gorenjskem so pod Komisijo vojnega področja oz. Odsekom štaba za repatriacijo Jesenice delovale baze na Jesenicah, Bledu, v Gozdu - Martuljku, Kranjski Gori, Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Kamniku, Domžalah in Tržiču. Najdlje je delovala baza v Kamniku. Repatriacijski center za slovenske izgnance in druge žrtve vojnega nasilja, ki so se po končani drugi svetovni vojni vračali v domovino, je bil tudi uršulinski samostan v Mekinjah. Skozi to bazo se je vračala tudi družina Ivice Žnidaršič. Ena izmed baz je bil tudi kamniški grad Zaprice, kjer je Društvo izgnancev Slovenije pred leti odkrilo spominsko ploščo. Petinsedemdeseta obletnica vračanja slovenskih izgnancev je dobra priložnost, da mlade generacije seznanijo z genocidno politiko do Slovencev med drugo svetovno vojno, oblasti pa ponovno spomnijo na še neporavnano gmotno škodo, nastalo v tem času, še poudari Ivica Žnidaršič.

Oddajte svoj komentar

Kranj 19°

pretežno jasno
vlažnost: 63 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

10/25

torek

10/26

sreda

13/29

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

OBVESTILA / Gorenjska, 7. julij 2020

Poletni delovni čas lekarn

OBVESTILA / Žirovnica, 7. julij 2020

Obvestilo DU Žirovnica

IZLETI / Kranj, 7. julij 2020

Kolesarska izleta

OBVESTILA / Gorenjska, 8. julij 2020

Poletni delovni čas lekarn

IZLETI / Kranj, 9. julij 2020

Pohod na Grmado

OBVESTILA / Gorenjska, 9. julij 2020

Poletni delovni čas lekarn

IZLETI / Naklo, 9. julij 2020

S kolesom na Jezersko

OBVESTILA / Gorenjska, 10. julij 2020

Poletni delovni čas lekarn

 

 
 

 

 
 
 

Na vsakem koraku / 08:48, 6. julij

Resnost razmer?
Razmere so resne?
Resno?

Ko je brat ubijal brata / 08:47, 6. julij

Baje se to knjigo na Bolhi da dobit že za 6 € !!

Počivalška preiskovali, Hojs in Travner odstopila / 15:31, 5. julij

Povzeto po radiu Ognjišče: še pogled z sruge stranihttps://siol.net/siol-plus/kolumne/odstop-hojsa-ker-noce-sistema-viktorja-avblja-529261ht...

Kaj pa »mirna Bosna«? / 00:53, 5. julij

Mir v Bosni vzdržuje Nemčija in druge razvite države sveta kamor Bosanci odhajajo s trebuhom za kruhom. V Bosni ostajajo samo starci. Njim se pa ne da ratovati.

Del Gradnikove zdaj slepa ulica / 00:50, 5. julij

Stebričke bo občina kmalu umaknila. Na ukaz prebivalcev Gradnikove.

Počivalška preiskovali, Hojs in Travner odstopila / 17:32, 4. julij

Očitno sta se tako Hojs kot Travner ujela v prisluhe preiskovalcev, ko sta poskušala reševati Počivavška in posle Geneplaneta.

Virusu sapa ne pojenjuje / 18:48, 3. julij

Sem vprašal Jelkota, Bojane pa nisem dobil.SEm mu povedal kaj te tare.Reku Jelko: načeloma ni treba po uporabi maske zavreči, ampak, sedaj ...