Janez Krstnik Prešeren – Prešeren pred Prešernom

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 13. junij 2020 / 12:28  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (254)

Priimek Prešeren je med Kranjci zaslovel že veliko pred našim največjim pesnikom. V Hrašah pri Radovljici se je namreč 9. junija 1656, to je 144 let pred pesnikom, rodil pravnik, teolog in diplomat Janez Krstnik Prešeren. Leta 1693 je bil soustanovitelj Academie operosorum in jo kot njen prvi predsednik predstavil v tujini ter ji priskrbel mednarodno priznanje. Praktično je bil prvi predsednik kasnejše Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegovo ime se povezuje z Dizmovo bratovščino, z ustanovitvijo društva glasbenih umetnikov in ljubiteljev glasbe Academio philharmonicorum. Leta 1701 je bil soustanovitelj javne knjižnice (Semeniška knjižnica), ki ji je zapustil svoje knjige (od petsto do šeststo naslovov).

Šolal se je v Ljubljani, na Dunaju in v Salzburgu. Leta 1677 je doktoriral iz filozofije na Dunaju, leta 1682 iz teologije v Salzburgu ter tudi iz cerkvenega prava (neznano kje in kdaj). Leta 1692 je bil odlikovan z naslovom apostolski protonotar in palatinski grof. Sorodnike je imel v Radovljici (družina Peer), seveda pa so bili to tudi vikar Marko Prešern in šolani brat Janez Jurij, upravnik proštinske nadarbine.

Kot izvedenec v cerkvenem pravu je v imenu salzburškega nadškofa J. E. Thuna posredoval za salzburške pravice na brandenburškem in bavarskem dvoru, pri cesarju in papeški kuriji v Rimu. Takrat je zaprosil za predstojnika izpraznjene ljubljanske proštije in kljub spletkam dunajskega dvora prišel v Ljubljano.

Kot kanonik in svetovalec salzburškega nadškofa Maksimilijana grofa Kuenburga je odlično opravil zaupna diplomatska poslanstva na bavarskem in brandenburškem dvoru. Ko je rešil spor med nadškofijo in dvorom, ga je nadškof v začetku leta 1689 poslal v Rim, da uredi stoletno, zaradi habsburške dvorne politike zelo kočljivo pravdo med Salzburgom in Passauom, ki se je hotel osamosvojiti. Z izredno spretnostjo je razorožil passavske zastopnike in pokazal, da s pravnimi in zgodovinskimi dokazi ni mogoče doseči osamosvojitve Passaua. Dosegel je, da je cesar leta 1692 odredil, naj se razpravljanje začasno ustavi …

Prešeren je bil pomemben za Slovence tudi s tem, da je ustanovil dijaške štipendije. Dne 17. aprila 1701 je bila kupljena desetina thurnovske graščine v vaseh Selo, Zabreznica in Vrba. To je omogočilo študij celi vrsti Prešernov in drugih rojakov.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranjski Gori se je 10. 6. 1881 rodila tiflopedagoginja Franica Vrhunc. Zaslužna je za ustanovitev prvega slovenskega zavoda za slepe leta 1918 v Ljubljani. Slovenske slepe invalide je učila Braillove in Kleinove pisave pa tudi strojepisja.

V Tržiču se je 10. 6. 1887 rodil general Adolf Kilar. Leta 1918 se je priključil generalu Rudolfu Maistru. Generalski čin je nosil samo deset dni – v oficirskem domu v Vranju ga je pred poslovilno večerjo ubil mlajši vojaški častnik.

V Ljubljani se je 12. 6. 1828 rodila slovenska pesnica in pisateljica Luiza Pesjak, rojena Crobath. Nanjo je vplival Prešeren, ko je bil v Kranju v službi pri njenem očetu.

V Vodicah se je 13. 6. 1889 rodil slovenski pianist in glasbeni pedagog Anton Trost.

V Šenčurju se je 14. 6. 1886 rodil kipar in medaljer Anton Sever. Najpomembnejše med njegovimi deli so portretne medalje in plakete z upodobitvami znanih slovenskih osebnosti.