Svet je velik, umetnost tudi

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sobota, 13. junij 2020 / 12:34  

V nedavno predstavljeni obsežni raziskavi Statistična analiza kulturnega in kreativnega sektorja v Sloveniji 2008–2017 med drugim izvemo, da v kulturnem in kreativnem sektorju na različnih področjih deluje sedem odstotkov vseh zaposlenih oziroma skoraj 52 tisoč posameznikov, od tega je več kot polovica samozaposlenih. V letu 2017 je ta sektor ustvaril skoraj tri milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 2,4 odstotka prihodkov, ustvarjenih v celotnem slovenskem gospodarstvu. Več kot na primer kemična industrija. Iz podatkov lahko razberemo, da gre za sektor, ki je pomemben v slovenskem gospodarstvu in tudi delež gospodarskih subjektov, ki delujejo v njem, ni zanemarljiv. Zagotovo gre na področju kreativnosti v kulturi tudi za velik razvojni potencial – seveda če ga bomo znali spodbujati.

V času pandemije, ko je ob uveljavljanju ukrepov v boju proti koronavirusu ogromne izgube utrpela večina gospodarskih panog od industrije do storitvenih dejavnosti in turizma, so bili ob delo tudi mnogi ustvarjalci v kulturi, tako zaposleni v institucijah kot množica samozaposlenih, ki delo vsakodnevno iščejo na trgu. V kulturi so marca prvi morali zapreti svoja vrata, v teh dneh jih zadnji odpirajo. Seveda so bili tudi umetniki ob ukrepih države deležni podpore, ki jim je recimo omogočila vsaj preživetje. Ampak namesto iskanja pravih trajnejših rešitev v skrbi za ustvarjalce in s tem obstoj slovenske kulture, so se v javnem prostoru, kako simptomatično za Slovence, znova razvile debate, kakšno kulturo sploh potrebujemo. Naj se umetnost dokazuje na trgu, kjer naj njeno »vrednost« potrjuje ljudstvo? Je umetnost, ki je ne razumemo ali se z njo ne identificiramo, slaba in zanič? Ali šteje samo tisto, kar brezpogojno poveličuje narod, ne pa tudi opozarja na stranpoti našega družbenega ozračja? (Da ne bo pomote – ne glede na to, kdo je aktualni prvi v državi.) Čeprav sta obseg zemeljske oble oziroma njena površina že tisočletja bolj ali manj enaka, pa je svet v 21. stoletju zaradi neslutenega razvoja novih tehnologij precej večji, kot je bil generacijo ali dve nazaj. Mnogi akterji v umetnosti in kulturi se tega zavedajo. Kot je sredi tedna v družbi eminentnih slovenskih likovnih umetnikov dejal tržaški Slovenec Franko Vecchiet: umetnik sledi svetu, ki se nenehno spreminja in je kot tak vedno žrtev samega sebe, saj mora, ne glede na to, ali je njegova trenutna situacija dobra ali slaba, iti naprej. Naj se nadnacionalnega pomena umetnosti zaveda tudi slovenska država in z njo vsakokratna oblast.