Epidemije po osemdesetih dneh ni več

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Gorenjska / torek, 2. junij 2020 / 07:35  

Z zadnjim majskim dnem je bilo v Sloveniji tudi formalno konec epidemije, ki je bila razglašena 12. marca. Življenje se vse bolj normalizira, a v okvirih nove realnosti. Državni zbor je v petek sprejel tretji paket protikoronskih ukrepov.

Ljubljana, Kranj – Prvi primer okužbe z novim koronavirusom smo v Sloveniji zaznali 4. marca. Že 12. marca je bila razglašena epidemija, ki je ustavila javno življenje, vlada pa je ukrepe postopoma začela sproščati v aprilu. Na zadnji dan epidemije, 31. maja, so v UKC Ljub­ljana zdravili še pet bolnikov s covidom-19, od tega je bil eden v intenzivni negi. Do konca epidemije je bilo potrjenih 1473 obolelih. Na Gorenjskem ostajajo brez okužbe občine Bohinj, Jezersko, Gorenja vas - Poljane in Žiri. Nedelja je bila četrti zaporedni dan brez nove potrjene okužbe. V času epidemije je umrlo 109 oseb, od tega šest na širšem Gorenjskem; po občinah bivanja dva v Domžalah in po eden na Jesenicah, v Kranju, Naklem in Žirovnici.

Poveljnik republiške Civilne zaščite (CZ) Srečko Šestan je v soboto deaktiviral državni načrt zaščite in reševanja; v približno dveh tednih naj bi pripravili poročilo o delu CZ, oblikovali pa so že merila za izplačilo dodatka za njene pripadnike.

Včeraj so se v šole vrnili tudi četrtošolci in petošolci, v sredo gredo še šesti, sedmi in osmi razredi. Dovoljeno je zbiranje do dvesto oseb na javnih krajih, delovanje večjih nastanitev, zdravilišč, velneških in fitnes centrov, bazenov, vodnih aktivnosti. Zaprti ostajajo nočni klubi ter trgovine ob nedeljah in praznikih, razen bencinskih servisov in lekarn. Ključni cilj tretjega protikoronskega zakona je ohranitev čim več delovnih mest in pomoč turistični panogi z vrednostnimi boni.

Država je v več svežnjih za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu uvedla vrsto ukrepov, ki so skupno težki več kot šest milijard evrov. Samo zadnji, tretji protikoronski sveženj je vreden milijardo evrov. Ta prinaša tudi subvencioniranje krajšega delovnega časa, delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra 2020. Prinaša tudi podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo še za en mesec, do konca junija, do česar bodo praviloma upravičeni vsi delodajalci, ne le tisti iz panoge turizma in gostinstva, kot je bilo sprva mišljeno. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je združljiv z ukrepom čakanja na delo. Kot je pred dnevi v državnem zboru pojasnil minister za delo Janez Cigler Kralj, so se za samo enomesečno podaljšanje odločili v želji, da bi spodbudili čim hitrejše ponovno aktiviranje proizvodnje v polnem obsegu. Ob tem se prispevek države nekoliko spreminja. Povračilo nadomestila plače se namreč znižuje na osemdeset odstotkov zakonsko določenega zneska za primer začasnega čakanja na delo, hkrati pa ne sme presegati najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Pogoj medtem še naprej ostaja padec prihodkov glede na enako obdobje lani za deset odstotkov.

Prenehajo še nekateri drugi ukrepi pomoči

S koncem epidemije se je iztekla tudi pomoč samozaposlenim, kmetom, družbenikom in verskim uslužbencem; zadnje izplačilo lahko upravičenci pričakujejo do 10. junija.

Delodajalci znova prevzemajo kritje nadomestil zaradi bolniških odsotnosti svojih zaposlenih. Tudi pravice iz javnih sredstev niso več avtomatično podaljšane, kot je to veljalo med epidemijo. Stranke morajo zato za podaljšanje pravic, ki so se iztekle konec maja, vložiti vlogo najpozneje do konca junija. Izjeme so vloge za otroški dodatek, državne štipendije, subvencije vrtca in subvencije malice ter kosila, saj so se te pravice že pred epidemijo podaljševale avtomatično.

Na predkrizne »obrate« se vrača delo sodišč, upravne enote že normalno delujejo.

Na seznamu za prost vstop tudi Madžarska

Vlada je že prejšnji teden izdala nov odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja novega koronavirusa na mejnih prehodih, na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Slovenije, ki predvideva 14-dnevno karanteno za državljane EU ter tudi tiste iz tretjih držav. Na seznam držav za prost vstop sta uvrščeni Hrvaška in Madžarska, izjeme so tudi za druge državljane EU brez stalnega prebivališča v Sloveniji, to so dnevni in tedenski delovni migranti, obiski bližnjih sorodnikov, prehodi zaradi zdravstvenih razlogov, rezervirane nočitve in lastništva nepremičnine.

Slovenija pa je s 15. junijem uvrščena na seznam držav za prost vstop v Grčijo z letališč v Atenah in Solunu. Na Letališču dr. Jožeta Pučnika so dočakali prvi redni potniški let prevoznika Air Serbia, ki je v petek priletelo iz Beograda.

Lepše čase lahko pričakujejo gostinci

Vlada je na nedavni dopisni seji odločila, da še naprej v veljavi ostajajo vsi akti in ukrepi, ki jih je sprejela v času razglašene epidemije in do 1. junija niso bili odpravljeni ter zato veljajo še naprej do njihove spremembe ali preklica.

Zadnja Valiconova javnomnenjska raziskava pa je pokazala, da so se po enem mesecu vse ocene tveganja za različne prostočasne in turistične aktivnosti znižale, a ne vse enako. Najbolj se je sprostila ocena tveganja obiska restavracij oz. lokalov ter uporabe javnega prometa, najmanj oz. skoraj ne pa ocena tveganja za krajša potovanja v EU in za potovanja na bolj oddaljene destinacije z letalom. Sodeč po rezultatih, je ta hip še vedno kot najmanj tvegan ocenjen dopust v Sloveniji, lepše čase lahko pričakujejo tudi gostinci.