Kranj leta 1870, fotografiral Johann Reiner (1825–1897)

Po sledeh časopisa Jutro in stare fotografije

Ob smrti Ivana Cofa, ustanovitelja tako imenovanega Cofišča na Šmarjetni gori, je leta 1938 izšel nekrolog v časopisu Jutro. Iz njega izvemo, da je bil dvakrat v Ameriki, da je bil kontrolor meril, da je deloval v tedanjem dramskem odseku Narodne čitalnice in da je bil preparator živali.

Plemenito srce, neuklonljiva volja in izredna poštenost, to so bile vrline, ki jih je na kratko najbolje označil pokojnikov dobri prijatelj, dolgoletni kranjski župan Ciril Pirc, ki je na pokojnikov venec napisal: »Možu poštenjaku«.

Že sama beseda merosodec pove, da gre za merjenje prostornine sodov. V ta namen je imel Ivan Cof na dvorišču svoje hiše izkopano tri metre široko in okoli pet metrov globoko betonsko cisterno, ki obstaja še danes.

O mojem pradedu Kranjčanu Ivanu Cofu je bilo nekaj napisanega že v članku z naslovom Od Cofišča do Bellevueja, ki je bil objavljen 23. avgusta 2019 v prilogi Gorenjskega glasa. Manj znano je, da je bil Ivan Cof pred letom 1881 dvakrat v Ameriki. O tem priča nekrolog, objavljen v časopisu Jutro, ob njegovi smrti 20. junija 1938. Avtor prispevka je neznan, vendar je moral zelo dobro poznati Cofovo družino. Časopis Jutro je bil tedaj najbolj bran ljubljanski dnevnik in se je zaradi kakovostnega novinarstva uveljavil po Sloveniji. Izhajal je med letoma 1820 in 1945. Objavljamo ves članek z namenom, da se prikaže nekaj več o življenju, značaju in delu Ivana Cofa ter o tistih časih nasploh. Prispevek je izšel pod naslovom:

»Ivan Cof, mož poštenjak je umrl
JUTRO, Ljubljana,
sreda 22. junija 1938.
Leto XIX, št. 142, str. 5.
Cena 2 Din
Kranj, 21. junija

Kdo v Kranju in širši okolici ni poznal g. Ivana Cofa? To je bil tip pravega trdnega Gorenjca. Plemenito srce, neuklonljiva volja in izredna poštenost, to so bile vrline, ki jih je kratko najbolje označil pokojnikov dobri prijatelj, dolgoletni kranjski župan g. Ciril Pirc, ki j napisal na pokojnikov venec: 'Možu poštenjaku'. Ti dve besedi veljata mnogo v današnjem čudnem življenju.

Pokojnik, vedno živa opozicija, ki ni poznal kompromisov in je prav zaradi tega zaslovel med ljudstvom, se je rodil pred 83 leti v stari kranjski družini. Nekaj let je obiskoval kranjsko gimnazijo, potem pa je odšel v Ameriko, kjer je v kratkih letih mnogo izkusil in si zelo razširil obzorje. Po vrnitvi v domovino se ga je kmalu spet lotilo hrepenenje po tujih krajih in spet je odšel čez morje v novi svet. Na dolgo pismeno prigovarjanje žalostnega očeta se je vrnil v Evropo in je prevzel očetovo posestvo. Poročil se je z Marijo iz ugledne Fockove družine iz Kranja. Postala mu je najzvestejša dolgoletna družica. Kot zaveden rojak je Ivan Cof neumorno podpiral slovensko Talijo in še v poznejših, moških letih nastopal pri gledaliških prireditvah, v čitalnici in v kranjskem bralnem društvu. Prav lepo se spominja teh lepih dni njegova dobra soigralka gospa Fanila Ulrihova, ki ima danes tudi že za seboj nad 80 let.

Dolga leta je pokojni Ivan Cof izvrševal službo kontrolorja meril. Bil je med ustanovitelji gasilskega društva v Kranju in tudi pionir tujskega prometa. On je ustanovil restavracijo na Šmarjetni gori, ki je danes last SPD (Slovensko planinsko društvo). Za prirodoznanstvo se je zelo zanimal od rane mladosti do poznih let. Po vsej Gorenjski so poznali pokojnika kot zbiratelja prirodoslovnih znamenitosti in prvega gorenjskega preparatorja. Odločno dosledni mož je vzgojil vso družino v čistem narodnem duhu. Sin Ivan je višji poštni nadzornik, Mirko je uradnik podjetja Semperit, hčerka gospa Zora pa je lastnica modnega salona v Kranju. Tudi vnuki in vnukinje iz te stare gorenjske družine hodijo po ravno začrtani poti, ki jim jo je bil nakazal ugledni stari očka. Naj mu bo lahka domača zemlja, svojcem velja naše odkritosrčno sožalje!«

Iz njegovega življenja v Ameriki je ohranjena fotografija, velika 19 cm x 24 cm s 3,5 cm širokim paspartujem. Na njem sta kratici imen in priimek fotografa W. E. Winga in z velikimi črkami ime mesta, kjer je imel Wing atelje, Spokane Wash (Wash – zvezna država Washington v ZDA). Na fotografiji je moj praded Ivan Cof, šest drugih lovcev, dve ženski, sedem ustreljenih jelenov, dva psa in konj. Nemogoče je ugotoviti, kje je bila v severozahodnem predelu ZDA slika posneta, verjetno nekje v zvezni državi Washington. Vprašanje pa je, kdo je bil fotograf W. E. Wing, katere vrste jelenov so na sliki, kdaj je bila slika posneta in s tem v zvezi kdaj je Ivan Cof bival v Ameriki?

Fotograf William E. Wing je imel svoj atelje v mestu Spokane od leta 1897 do 1909, na naslovu 608 West Sharp Ave., Spokane, Washington, ZDA. V letih 1913 in 1914 pa je deloval v kraju Sprague v isti zvezni državi. Knjižnica Univerze Washington v Seattleu ima vrsto specialnih zbirk starih fotografij, med njimi je tudi Early photographers collection, 1860–1943 (Zbirka starih fotografov 1860–1943). Od fotografa W. E. Winga ima na spletu objavljene tri fotografije. Ena od njih prikazuje slapove reke Spokane in nosi letnico 1880. Okrog in okrog slapov se vidi le drevje. Reka in mesto Spokane nosita ime po indijanskem plemenu Spokane, kar pomeni otroci sonca. Prvi naseljenci so bili lovci na kožuhovino, ki so trgovali tudi z Indijanci. Leta 1810 je bila postavljena prva postojanka ob sotočju rek Little Spokane in Spokane. Danes je mesto Spokane drugo največje mesto zvezne države Washington, leži v vzhodnem predelu države, ima več kot 200.000 prebivalcev. Je ekonomsko in kulturno središče pokrajine. Slapovi reke Spokane, ki se vidijo danes v centru mesta, so obdani s številnimi poslopji.

Jeleni na Cofovi sliki so mulasti jeleni (Odocoileus hemionus, Rafinesque 1817) in belorepi ali virginijski jeleni (Odocoileus virginianus, Zimmermann 1780). Belorepi jeleni so rdeče rjavi, srednje visoki. Odrasli tehtajo od 60 do 140 kg, redko 180 kg, samice pa od 50 do 65 kg. Na glavi imajo beli lisi okoli oči in nosu. Imajo kroglasto oblikovana ušesa in širok rep, ki ga ob nevarnosti dvignejo kot zastavo in pokažejo belo spodnjo stran. Rogovje je ožje in krajše kot pri mulastem jelenu. Prebivajo na odprtih ravninah, v nizko ležečih soteskah potokov in rek od Severne in Centralne Amerike, preko Ekvadorja in Južne Amerike vse do Peruja in Bolivije. Mulasti jeleni so sivo rjavi, večji in višji. Odrasli samci tehtajo od 55 do 110 kg, lahko tudi več kot 200 kg, samice tehtajo od 50 do 80 kg. Obraz imajo večinoma bel od nosu do oči. Imajo ožja, muli podobna ušesa in ožji, na konici črn rep. Rogovje je višje in širše kot pri belorepem jelenu. Prebivajo v gozdovih goratih predelov zahodne Severne Amerike. Jeleni obeh vrst so dobri plavalci in tečejo s hitrostjo tudi do 56 kilometrov na uro.

Na Cofovi sliki leži spredaj na tleh ogromen samec mulastega jelena, ki ga prepoznamo po zelo velikih ušesih. Obraz je bel od nosu do oči. Ima povešen trebuh, rogovje pa se viličasto razrašča. Po izbočenem trebuhu in po rogovju lahko sklepamo, da je imel jelen za seboj že kar precej let. Na sliki so še štirje viseči belorepi jeleni, ki jih prepoznamo predvsem po širokih, belih repih. V sredini visi manjša košuta belorepega jelena, s širokim belim repom in manjšo glavo brez rogov. Tudi jelen, ki leži za velikim mulastim jelenom, je verjetno samica belorepega jelena. Jelen skrajno desno, kjer je vidna le glava z rogovjem, je mulasti jelen, saj ima na glavi belo liso od nosu do oči.

Moj praded Ivan Cof je obiskoval štirirazredno Deško in dekliško ljudsko šolo v Kranju na današnji Cankarjevi ul. 2 od leta 1863 do 1868 in nato v isti stavbi od leta 1869 do 1873 še štirirazredno Nižjo c. kr. (cesarsko – kraljevo) realno gimnazijo. Zaključil je le tri razrede. Morda je bil star še ne dvajset let, ko je prvič za nekaj let odšel v Ameriko. Ko je bil drugič v Ameriki, se je od tam vrnil okoli leta 1881. Oče Ivan Novak ga je namreč prosil, naj se vrne in prevzame njegovo obrt, kot je bilo zapisano v časopisu Jutro.

Oče Ivan Novak je bil rojen 18. aprila 1813 v Tacnu pod Šmarno goro v hiši s številko 12. Ohranjen je v nemški gotici in s peresom izpisan rojstni list Ivana Novaka, iz katerega se da razbrati, da je imel njegov oče Andrej Novak en grunt in pol (grunt je bilo posestvo, ki je obsegalo od 15 do 20 ha), mati pa je bila Margareta, rojena Kopač. Točno kdaj je Ivan Novak prišel v Kranj, ni znano. Prof. dr. Josip Žontar v svoji knjigi Zgodovina mesta Kranja (1939) na strani 396 navaja, da je bil Ivan Novak sodar iz Tacna. Leta 1842 je postal lastnik hiše na današnji Tomšičevi ul. 3, ki je na katastrski karti mesta Kranja iz leta 1826 označena kot Mesto št. 84. Bil je lastnik hiše do leta 1881, ko je hišo podaril tedaj 25-letnemu nezakonskemu sinu Ivanu Cofu.

Ivanova mati je bila Terezija Cof, kajžarska hči, iz Stražišča pri Kranju, številka 122, danes Pševska 1. Stražišče je bilo tedaj svoja občina v župniji Šmartin.

Ivan Novak je hišo v Kranju kupil leta 1842 od družine Kastelic. Dotedanji lastnik Jožef Kastelic je bil po poklicu tudi sodar, doma iz Gorij. V nemščini in gotici napisana ter s križci podpisana kupoprodajna pogodba med prodajalcema Nežo in Jožefom Kastelicem ter kupcem Ivanom Novakom je delno ohranjena.

Iz nje je razvidno, da je bila cena za hišo 400 avstrijskih goldinarjev. Ohranjena je tudi dne 10 novembra 1881 v slovenščini sklenjena in s 50 avstrijskimi kronami kolkovana Odstopna pogodba, v kateri beremo: »To pogodbo sta dogovorila in sklenila Ivan Novak hišar v Kranju hišna št. 84 kot odstopnik in njegov nezakonski sin Ivan Cof od ravno tu, kakor sledi: Prvič. Ivan Novak odstopi in daruje svojo hišo v Kranju hišna št. 84 vpisano v vložku št. 104 zemljiške knjige Kranjskega mesta in vsem premakljivim blagom, vse vkup se vrednoti 800 gl.: čitaj: osem sto goldinarjev, od katere spada na premakljivo blago 50 gl. svojemu nezakonskemu sinu Ivanu Cofu v last in posest z pravico vknjižbe njegove lastninske pravice. Drugič. Ivan Cof vse to hvaležno prevzame in se zavezuje dati odstopniku in njegovi soprogi Elizabeti Novakovi do smrti stanovanje, obleko in ves živež po želji odstopnikovi, kar se ceni za proračun odstotkov za oba na letnih 20 gl. in dovoljuje vknjižba teh pravic Ivana in Elizabete Novak na prevzeto posest.« Sledita lastnoročna podpisa Ivana Novaka in Ivana Cofa. Očetov podpis je okoren in neodločen, kar kaže na njegovo nepismenost, saj se je pred 39 leti v kupni pogodbi za hišo, leta 1842, podpisal le s križcem. Na podlagi tega lahko sklepamo, da je bil Ivan Cof prvič dvakrat v Ameriki nekje med letoma 1876 in 1881. Kasneje pa še med letoma 1897 in 1909, ko je imel fotograf Wing svoj atelje v Spokanu in ko je bila verjetno posneta prej omenjena fotografija.

Dne 18. aprila 1883 se je Ivan Cof poročil z Marijo Fock (1857–1942) iz znane milarske družine v Kranju. V dvanajstih letih se jima je rodilo šest otrok: Ivan (Žan) Cof (1883–1965), Marija Cof (1885–1885), Bogomir (Mirko) Cof (1888–1972), Vincenc Cof (1890–1890), Marija Cof (1894–1897) in Albina (Zora) Cof (1895–1971). Od vseh otrok so preživeli le trije: Žan, Mirko in Zora, kot je navedeno že v časopisu Jutro.

Po poklicu je bil Ivan Cof c. k. merosodec ali obratno sodomerec, in ne znani advokat, kot je navedeno v Kranjskem zborniku 2000 in v knjigi Pozdrav z Gorenjske iz leta 2010. Že sama beseda merosodec pove, da gre za merjenje prostornine sodov. V ta namen je imel Ivan Cof na dvorišču svoje hiše izkopano tri metre široko in okoli pet metrov globoko betonsko cisterno, ki obstaja še danes. V cisterno se je stekala deževnica z bližnje strehe. S pomočjo črpalke je to vodo prečrpaval v dva več hektolitrov velika kovinska in vsaj tri metre visoka valja različnih premerov. Iz njih je pretočil vodo v določen sod, izmeril količino pretočene vode in na koncu še vžgal v pokrov soda uradni žig s številom litrov, ki jih je držal sod.

Kot je zapisano v Jutru, se je ukvarjal tudi z gledališkimi predstavami, kjer je do začetka prve svetovne vojne deloval ne le kot igralec in šepetalec, temveč tudi kot režiser. Leta 1907 je bil namreč pri kranjski Narodni čitalnici ustanovljen dramski odsek, ki je pomenil začetek samostojnega gledališča v Kranju. Kasneje se je dramski odsek preimenoval v Ljudski oder. Leta 1909 pa je bil sezidan tudi Ljudski dom, na mestu današnjega Prešernovega gledališča, in je tedaj veljav kot najmodernejši na Gorenjskem. Po prvi svetovni vojni so poleg mlajših igralcev sodelovali tudi stari igralci in igralke in med njimi je bil tudi Ivan Cof.

Kot preparator živali je imel Ivan Cof doma na dolgem hodniku obešenih polno različnih rogov in nagačenih živali. Med rogovi so bili največji rogovi karibuja (Rangifer tarandus caribou, Gmelin 1788), ki jih je Ivan Cof prinesel s seboj iz Amerike. Ohranili so se vse do danes. Spominjam se, da je poleg rogov na hodniku, kjer smo se otroci vozili s skiroji, visela tudi omenjena slika iz Amerike, v črnem, iz lesa lepo izrezljanem okvirju.

Kot je bil moj praded Ivan Cof velik ljubitelj narave, tako sta bila tudi moj stari ata Ciril Pajer in moj oče Valentin Pajer oba navdušena ptičarja. Ljubezen do narave se je v družini ohranila, saj sva tako jaz kot moja hči Lea obe biologinji, kar je pa že druga zgodba.

Oddajte svoj komentar

Kranj 1°

oblačno
vlažnost: 95 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

2/4

petek

3/6

sobota

4/14

nedelja

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

OBVESTILA / Naklo, 8. marec 2024

Celostna podpora kmetom

RAZSTAVE / Koroška Bela, 8. marec 2024

Fotografska razstava Okna

IZLETI / Kokrica, 8. marec 2024

Pohod v Preddvor

PREDAVANJA / Kranj, 8. marec 2024

O vlogi materinstva in očetovstva

GLEDALIŠČE / Kokrica, 8. marec 2024

Minister, ljubica in truplo

RAZSTAVE / Radovljica, 8. marec 2024

Mesec žensk in Škofjeloški pasijon

IZLETI / Kranj, 9. marec 2024

Osp–Kastelec–Socerb–Osp

OBVESTILA / Kranj, Šenčur, Cerklje, Goriče, 9. marec 2024

Meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola

 

 
 

 

 
 
 

Spomin na bombardiranje / 20:35, 7. marec

Ohraniti je treba tudi spomin na 7 učenk in učiteljico, ki so umrli pri eksploziji v takratni meščanski šoli 29. novembra 1944 . Spominska ...

Dan Civilne zaščite / 10:16, 5. marec

Čisto enostavno! V Sloveniji je človek, biciklist, ki ni in ne bo do smrti drugega Slovenca povabil ali z njim šel na kavo. Ali je vredno to...

Dan Civilne zaščite / 18:40, 3. marec

Prav v tem segmentu je človek nerazumljiv. Rad priskoči na pomoč in pomaga drugim v nesreči kar je prav. In v sklopu Civilne zaščite, lahko ...

Komu naj gre parkirnina / 18:34, 3. marec

Ah ta denar! Zaradi njega se skregajo še tako dobri prijatelji.

Prihranek bo kaplja v morje / 18:27, 3. marec

Neumnost, ki se dela. Politiki, če že odločajo o življenju ljudi, bi morali iti ljudem nasproti, ne pa jih vedno bolj ogrožati. Na funkcijah...

Majdičev mlin ogroža okolico / 15:36, 1. marec

Imamo pa res smolo s temi podrtijami. Ravno dobro odpravijo eno, bivši 'Hotel Jelen', že se ne da urediti tale podrtija. Da bi jo saj podrli...

Že prvi večer je bil razprodan / 18:55, 29. februar

Ali bo kdaj in kje ponovitev?