France Košir, mojster akvarelov in upodabljanja vode

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 31. maj 2020 / 11:08  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (252)

V Koširjevem mlinu pri Kamnitem mostu v Škofji Loki se je 29. maja 1906 rodil slikar France Košir, mojster akvarelov in upodabljanja vode. Je eden večjih loških slikarjev prve polovice 20. stoletja, vendar pravijo, da je premalo znan tudi domačinom. Umrl je 29. septembra 1939 v Ljubljani.

Po končani ljudski šoli se je leta 1918 vpisal na kiparski oddelek Tehniške srednje šole v Ljubljani, istočasno pa je obiskoval slikarsko šolo Probuda. Njegova učitelja sta bila slikar in grafik, tudi »vesnan« Saša Šantel in kipar Lojze Repič. Šolanje je zaključil leta 1923 kot obrtnik v lesu in kamnu in se še isto leto vpisal na zagrebško Akademijo za umetnost in umetno obrt. Tam so bili njegovi profesorji slikarja Ljubo Babić in Vladimir Becić, za grafiko pa Tomislav Krizman. Šlo je za profesorje tako imenovane zagrebške šole, ki so med obema vojnama posredovali slovenskim umetnikom prvi stik z modernim francoskim slikarstvom pariške šole.

Po končani akademiji leta 1929 je služboval kot srednješolski učitelj risanja najprej v Ljubljani, nato pa v Slavonskem Brodu, na ptujski in v letih 1936–1939 tudi na kranjski gimnaziji. Bil je član beograjskega in ljubljanskega umetniškega združenja Lada, mariborskega umetniškega kluba Brazda in Društva slovenskih likovnih umetnikov Dravske banovine. V okviru teh združenj se je udeleževal skupinskih razstav, samostojno pa ni razstavljal.

Študiral in umetniško se je oblikoval v tretjem desetletju 20. stoletja, v obdobju, ki pomeni v slovenski umetnosti čas ekspresionizma in nove stvarnosti. Programu nove stvarnosti, ki poudarja plastično iluzijo predmetnosti in išče poglobljen ljudski izraz, se je v svojih delih pridružil tudi sam. Bil je umirjenega značaja, predan delu, vse življenje zvest načinu slikanja, kot ga je spoznal na akademiji, kjer je nanj s čvrsto tonsko gradnjo telesnosti najmočneje vplival Vladimir Becić. Bil je spreten risar, ki se je v mlajših letih ukvarjal tudi z grafiko. Svoja prizadevanja, da bi se približal učiteljevemu načinu slikanja, pa je najbolje uresničil v portretih in tihožitjih. Kot krajinar je slikal realistično, vendar je v nekaterih akvarelih čutiti ekspresivnejši barvni izraz. Pravo mojstrstvo je dosegel v upodabljanju vode.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Spodnjih Gorjah se je 26. 5. 1874 rodil veterinar in zbiralec razglednic Anton Slivnik. Napisal je prvo slovensko knjigo o perutninarstvu.

Na Primskovem pri Kranju se je 26. 5. 1895 rodil pisatelj, narodni buditelj, novinar in kulturni delavec Janko Rogelj. Leta 1913 je s stricem odpotoval najprej v Kanado in nato v ZDA. Leta 1918 je v Clevelandu postal prvi urednik dnevnika Enakopravnost. Za svoje dolgoletno delovanje med ameriškimi Slovenci je prejel več priznanj in odlikovanj.

V Hotovlji pri Poljanah se je 29. 5. 1830 rodil podobar, slikar Janez Šubic starejši. Opravil je številna podobarska in slikarska naročila za cerkve po vsej Sloveniji.

V Ribnici se je 29. 5. 1863 rodil vodilni slovenski politik in pravnik Ivan Šušteršič. Njegov oče je bil okrajni načelnik Valentin, mati pa Marija, rojena Jalen, iz Kranja. Jakob Jalen je bil v letih 1857–1861 kranjski župan.

V Hrastju pri Kranju se je 29. 5. 1885 rodil kmečki posestnik in politik Ljudske stranke Janez Brodar. Med vojno je bil pobudnik in organizator slovenskega domobranstva. Poleti leta 1942 ga je OF obsodila na smrt. Po koncu vojne je odšel v tujino. Živel je v Avstriji.