Nas po pandemiji čakajo prizori, kot je tale, posnet med veliko gospodarsko krizo v Chicagu leta 1931, pred kuhinjo za brezposelne? / Foto: Wikipedija

Ekonomija pandemije

Pandemija se v Evropi umirja, v polnem razmahu pa je v Latinski Ameriki, zlasti v Braziliji. V EU je zdaj glavno vprašanje, kakšne bodo ekonomske in socialne posledice pandemije. Smo na te posledice pripravljeni?

Po pandemiji depresija

Da prihaja depresija, je prepričan tudi naš rojak dr. Egon Zakrajšek, ki je več let delal v Ameriški centralni banki, zdaj pa z družino živi in dela v Švici, v baselski Banki za mednarodne poravnave. Katera so po njegovem mnenju glavna vprašanje v tej fazi krize? »Odpira se veliko novih vprašanj. Če se ozrem v svojo stroko, so to seveda ekonomske posledice krize. V tem smislu je to tak šok, kot ga še nismo doživeli. Seveda ljudje primerjajo koronavirus s špansko gripo, ki je v začetku devetnajstega stoletja zajela svet. Podobnosti so, ampak ne gre za isti problem. Posledice te krize so oz. bodo trajne, lahko rečem, končne. Močno dvomim, da bomo prišli nazaj v sistem predkriznega življenja. In zdi se mi, da bo življenje še naprej, predvsem v ekonomskem smislu, verjetno še precej slabše. Kriza je izpostavila veliko, veliko šibkosti v vseh državah. Poglobila bo neenakost, vodi v veliko bolj zaostrene politične probleme, nestrpnost, če gledamo naprej, v tveganja. Na obzorju se bodo pojavila velika tveganja.« Kako lahko gospodarstvu pomaga država? »Denar za pomoč gospodarstvu ima država, kar je absolutno pravilno. Države ta denar ustvarjajo in z njim poskušajo ublažiti negativni šok. V Evropi, kar je tragično, se vsaka država po svoje ukvarja s to krizo. Ni usklajene fiskalne politike na evropskem nivoju. To je zelo neučinkovito, to lahko vodi v zelo dolgoročne posledice za obstoj Evropske unije in tu so strukturni problemi. To je približno tako, kot če bi se morala v ZDA država New York, ki je izredno prizadeta, približno tako kot Italija, sama boriti, brez enotne fiskalne politike na zvezni ravni. V Evropi manjkajo inštitucije, manjkajo zadeve na globalni ravni, ki bi to uravnovesile in nekako ublažile, a je tako veliko negativnih učinkov. Evropa se mora odločiti, ali je res to samo monetarna unija ali je neka fiskalna unija, ki razdeli tveganje čez vse države. Kaj bi bilo, po mojem mnenju, potrebno in učinkovito? Nujne so korona obveznice, ki bi bile izdane na nivoju Evropske unije in ki bi bile zagotovo cenjene na mednarodnih finančnih trgih. Obrestna mera teh obveznic bi bila skoraj ničelna. Evropska unija bi tako prišla do denarja po nizki ceni in ta denar bi razdelila državam, ki ga najbolj potrebujejo. To je osnovna poanta, da se tveganje razdeli bolj pravično.« Zakrajšek poudarja tudi povezavo pandemije z globalnim segrevanjem in kritično pomanjkanje investicij v javno zdravstvo in infrastrukturo. »Dve globalni temi bi izpostavil, ki zahtevata neko spremembo na globalni makro ravni. Eno je pomanjkanje investicij v javno zdravstvo in infrastrukturo. To je bilo še posebej hudo videti v Ameriki, kjer so bile te investicije zanemarjene, kjer je bistveno manjša socialna mreža. Drugo ključno vprašanje je domneva, da so taki izbruhi virusov povezani z globalnim segrevanjem. Biološki svet oz. ekološki svet se grozno spreminja. Segrevanje je tveganje, ki je lahko povezano z bistvenimi ekonomskimi spremembami. Se pravi, kje, kako obrniti ekonomijo, kako zagotoviti nov sistem, ki bi nekako rešil ta planet, je bistveno vprašanje. Skrbi me, ali se zelo hitro bližamo točki, ko bodo te spremembe neskončno drage in bo to zelo težko narediti. Te spremembe bodo v določenih razmerah, ko svet šele okreva po tem strahotnem šoku, še bistveno težje. Se pravi, kako se bo svet soočil s tveganji, kot je segrevanje? Situacija je izredno tvegana in upam, da ne bo prepozno.« (Vir: Tjaša Škamperle, MMC RTV SLO) Upati je, da je tudi med svetovnimi politiki vsaj nekaj takih, ki razmišljajo podobno kot naš ekonomist.

Za javno zdravstvo in RTV

Na pomen ohranitve in okrepitve javnega zdravstva in javne RTV opozarja tudi britanski pisatelj Nick Hornby (roj. 1957). »Večina stvari, ki bi si jih želel od te krize, se ne bo uresničila. Zrak ne bo ostal tako čist, kot je v tem trenutku; promet se bo zgostil; pozabili bomo, da starejši in ranljivi potrebujejo zaščito ... Toda Bog pomagaj politikom, ki se bodo skušali vtikati v javno zdravstvo. Rad bi verjel, da bo BBC s svojim programom, s svojo mirno inteligenco in predanostjo zdravju in spopadanju z izzivi leta 2020 nedotakljiv na podoben način. Upam, da se bodo vsi, ki bi mu radi škodili, zamislili.« Se strinjamo!

Problem/rešitev

H gornjim mislim dodamo še tole: »Ni stvar v tem, da ne bi videli rešitve, ampak v tem, da ne vidijo problema.« To je zapisal britanski pisatelj in filozof Gilbert Keith Chesterton (1874–1936), »princ paradoksa«.

Oddajte svoj komentar

Kranj 26°

pretežno jasno
vlažnost: 58 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

14/29

ponedeljek

11/24

torek

10/27

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

OBVESTILA / Žirovnica, 7. julij 2020

Obvestilo DU Žirovnica

IZLETI / Kranj, 7. julij 2020

Kolesarska izleta

IZLETI / Kranj, 9. julij 2020

Pohod na Grmado

IZLETI / Kranj, 11. julij 2020

Izlet v neznano in kopalni dan

IZLETI / Kranj, 15. julij 2020

Izlet v neznano in kopalni dan

IZLETI / Kranj, 18. julij 2020

Pohod na Gradovec

IZLETI / Kranj, 25. julij 2020

Izlet na Grosser Rosennock

IZLETI / Kranj, 29. julij 2020

Letovanje na Rabu

 

 
 

 

 
 
 

Na vsakem koraku / 08:48, 6. julij

Resnost razmer?
Razmere so resne?
Resno?

Ko je brat ubijal brata / 08:47, 6. julij

Baje se to knjigo na Bolhi da dobit že za 6 € !!

Počivalška preiskovali, Hojs in Travner odstopila / 15:31, 5. julij

Povzeto po radiu Ognjišče: še pogled z sruge stranihttps://siol.net/siol-plus/kolumne/odstop-hojsa-ker-noce-sistema-viktorja-avblja-529261ht...

Kaj pa »mirna Bosna«? / 00:53, 5. julij

Mir v Bosni vzdržuje Nemčija in druge razvite države sveta kamor Bosanci odhajajo s trebuhom za kruhom. V Bosni ostajajo samo starci. Njim se pa ne da ratovati.

Del Gradnikove zdaj slepa ulica / 00:50, 5. julij

Stebričke bo občina kmalu umaknila. Na ukaz prebivalcev Gradnikove.

Počivalška preiskovali, Hojs in Travner odstopila / 17:32, 4. julij

Očitno sta se tako Hojs kot Travner ujela v prisluhe preiskovalcev, ko sta poskušala reševati Počivavška in posle Geneplaneta.

Virusu sapa ne pojenjuje / 18:48, 3. julij

Sem vprašal Jelkota, Bojane pa nisem dobil.SEm mu povedal kaj te tare.Reku Jelko: načeloma ni treba po uporabi maske zavreči, ampak, sedaj ...