Ekonomija pandemije

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 30. maj 2020 / 08:23  

Pandemija se v Evropi umirja, v polnem razmahu pa je v Latinski Ameriki, zlasti v Braziliji. V EU je zdaj glavno vprašanje, kakšne bodo ekonomske in socialne posledice pandemije. Smo na te posledice pripravljeni?

Po pandemiji depresija

Da prihaja depresija, je prepričan tudi naš rojak dr. Egon Zakrajšek, ki je več let delal v Ameriški centralni banki, zdaj pa z družino živi in dela v Švici, v baselski Banki za mednarodne poravnave. Katera so po njegovem mnenju glavna vprašanje v tej fazi krize? »Odpira se veliko novih vprašanj. Če se ozrem v svojo stroko, so to seveda ekonomske posledice krize. V tem smislu je to tak šok, kot ga še nismo doživeli. Seveda ljudje primerjajo koronavirus s špansko gripo, ki je v začetku devetnajstega stoletja zajela svet. Podobnosti so, ampak ne gre za isti problem. Posledice te krize so oz. bodo trajne, lahko rečem, končne. Močno dvomim, da bomo prišli nazaj v sistem predkriznega življenja. In zdi se mi, da bo življenje še naprej, predvsem v ekonomskem smislu, verjetno še precej slabše. Kriza je izpostavila veliko, veliko šibkosti v vseh državah. Poglobila bo neenakost, vodi v veliko bolj zaostrene politične probleme, nestrpnost, če gledamo naprej, v tveganja. Na obzorju se bodo pojavila velika tveganja.« Kako lahko gospodarstvu pomaga država? »Denar za pomoč gospodarstvu ima država, kar je absolutno pravilno. Države ta denar ustvarjajo in z njim poskušajo ublažiti negativni šok. V Evropi, kar je tragično, se vsaka država po svoje ukvarja s to krizo. Ni usklajene fiskalne politike na evropskem nivoju. To je zelo neučinkovito, to lahko vodi v zelo dolgoročne posledice za obstoj Evropske unije in tu so strukturni problemi. To je približno tako, kot če bi se morala v ZDA država New York, ki je izredno prizadeta, približno tako kot Italija, sama boriti, brez enotne fiskalne politike na zvezni ravni. V Evropi manjkajo inštitucije, manjkajo zadeve na globalni ravni, ki bi to uravnovesile in nekako ublažile, a je tako veliko negativnih učinkov. Evropa se mora odločiti, ali je res to samo monetarna unija ali je neka fiskalna unija, ki razdeli tveganje čez vse države. Kaj bi bilo, po mojem mnenju, potrebno in učinkovito? Nujne so korona obveznice, ki bi bile izdane na nivoju Evropske unije in ki bi bile zagotovo cenjene na mednarodnih finančnih trgih. Obrestna mera teh obveznic bi bila skoraj ničelna. Evropska unija bi tako prišla do denarja po nizki ceni in ta denar bi razdelila državam, ki ga najbolj potrebujejo. To je osnovna poanta, da se tveganje razdeli bolj pravično.« Zakrajšek poudarja tudi povezavo pandemije z globalnim segrevanjem in kritično pomanjkanje investicij v javno zdravstvo in infrastrukturo. »Dve globalni temi bi izpostavil, ki zahtevata neko spremembo na globalni makro ravni. Eno je pomanjkanje investicij v javno zdravstvo in infrastrukturo. To je bilo še posebej hudo videti v Ameriki, kjer so bile te investicije zanemarjene, kjer je bistveno manjša socialna mreža. Drugo ključno vprašanje je domneva, da so taki izbruhi virusov povezani z globalnim segrevanjem. Biološki svet oz. ekološki svet se grozno spreminja. Segrevanje je tveganje, ki je lahko povezano z bistvenimi ekonomskimi spremembami. Se pravi, kje, kako obrniti ekonomijo, kako zagotoviti nov sistem, ki bi nekako rešil ta planet, je bistveno vprašanje. Skrbi me, ali se zelo hitro bližamo točki, ko bodo te spremembe neskončno drage in bo to zelo težko narediti. Te spremembe bodo v določenih razmerah, ko svet šele okreva po tem strahotnem šoku, še bistveno težje. Se pravi, kako se bo svet soočil s tveganji, kot je segrevanje? Situacija je izredno tvegana in upam, da ne bo prepozno.« (Vir: Tjaša Škamperle, MMC RTV SLO) Upati je, da je tudi med svetovnimi politiki vsaj nekaj takih, ki razmišljajo podobno kot naš ekonomist.

Za javno zdravstvo in RTV

Na pomen ohranitve in okrepitve javnega zdravstva in javne RTV opozarja tudi britanski pisatelj Nick Hornby (roj. 1957). »Večina stvari, ki bi si jih želel od te krize, se ne bo uresničila. Zrak ne bo ostal tako čist, kot je v tem trenutku; promet se bo zgostil; pozabili bomo, da starejši in ranljivi potrebujejo zaščito ... Toda Bog pomagaj politikom, ki se bodo skušali vtikati v javno zdravstvo. Rad bi verjel, da bo BBC s svojim programom, s svojo mirno inteligenco in predanostjo zdravju in spopadanju z izzivi leta 2020 nedotakljiv na podoben način. Upam, da se bodo vsi, ki bi mu radi škodili, zamislili.« Se strinjamo!

Problem/rešitev

H gornjim mislim dodamo še tole: »Ni stvar v tem, da ne bi videli rešitve, ampak v tem, da ne vidijo problema.« To je zapisal britanski pisatelj in filozof Gilbert Keith Chesterton (1874–1936), »princ paradoksa«.