Solata ostaja na njivah

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 28. maj 2020 / 10:10  

Pridelovalci solate so ta čas v silno nezavidljivem položaju, saj je je na trgu nenadoma preveč. Nekateri so jo tako prisiljeni podorati.

Kranj – V zvezi s problematiko viškov solate so se sredi maja srečali partnerji Zelenjavne verige pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), ki so ugotovili, da nekateri še vedno premalo natančno načrtujejo proizvodnjo, da ni povezanosti med pridelovalci in trgovci ter da je presežke na trgu povzročil tudi poziv kmetijskega ministrstva ob epidemiji, naj si vsak, ki ima to možnost, pridela svojo zelenjavo. Prav tako se je potreba po zelenjavi zmanjšala zaradi zaprtja javnih ustanov, gostinskih lokalov in hotelov. »Pridelovalci so bili postavljeni pred zelo veliko preizkušnjo, ali bodo lahko nabavili semena in vse potrebno za proizvodnjo. Nekateri so se zavedno odločili za povečanje proizvodnje. Nekateri so imeli proizvodnjo že nastavljeno za šole, vrtce, gostilne in ko enkrat poseješ, ni poti nazaj,« so sporočili po srečanju. Pa tudi, da sta Mercator in Tuš sicer ponudila pospeševanje prodaje, a vseeno pričakujejo, da bo prišlo do delnega podoravanja solate. V sistemu Mercator je njena prodaja za tretjino manjša kot lani. Pridelovalci opozarjajo tudi na slabšo prepoznavnost slovenske zelenjave na trgovskih policah in da se nekateri javni zavodi premalo angažirajo, da bi vključili v svoje jedilnike več slovenske zelenjave. »V tej situaciji je zelo pomembno, da se vsi partnerji Zelenjavne verige zavedamo, kako pomembna je samooskrba in da moramo ojačati sodelovanje vseh členov v verigi,« so še poudarili po srečanju in pridelovalce pozvali k skupnemu načrtovanju proizvodnje.

Pridelava na domačih vrtovih se je povečala

»Glede očitkov o neurejenem trgu lahko povem, da se tudi v tujini, torej v zahodnih članicah EU, pogosto srečujejo s problemi glede prodaje. Ponekod so zadeve na prvi pogled odlično urejene, pa kljub temu primarni pridelovalec dobi manjši kos pogače,« glede trenutno pereče problematike viškov solate pravi Robert Golc, kmetijski svetovalec pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da se na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, hitro zgodi, da pride do presežkov nekega pridelka. Predvsem pri solatnicah je težava, ker ni mogoče daljše skladiščenje, ampak je potrebna takojšnja prodaja kupcem. Kljub sproščanju dejavnosti po epidemiji te še zdaleč niso polno zaživele, pridelovalne površine so iste kot prej, na njih tedensko sadijo novo solato, ko dozori, pa ima zelo kratek rok trajanja, je razložil. »Na manjšo prodajo solate letos vpliva tudi večja pridelava na domačih vrtovih. Vrtičkarji so v precej večjem obsegu kot v preteklih letih za nasvete klicali tudi v kmetijsko svetovalno službo,« je razložil Golc. Meni, da so svoje dodali tudi zelo poredki obiski trgovin, zaradi česar je bilo več poseganja po vloženi zelenjavi. Opozoril je še, da bi potrošniki morali biti pri nakupih bolj pozorni na poreklo solate in podpirati domače pridelovalce, prav tako bi morali ravnati tudi javni zavodi, čeprav je bil, priznava, na tem področju v zadnjih letih narejen napredek.

Solato ponudil »humanitarcem«

Na kmetiji Zupan na Prebačevem so pridelavo solate zastavili v enakem obsegu kot v prejšnjih letih. »Februarja še niti nismo vedeli, kaj nas čaka,« pravi gospodar Primož Zupan. Oskrba javnih ustanov, ki jim predstavlja pomemben segment, se je ob razglasitvi epidemije čez noč ustavila. Prodaja na domu se je sicer povečala, seveda pa ni nadomestila njihove običajne prodaje. »Prva solata spomladi gre vedno v trgovske verige, restavracije in druge prehrambne obrate. Zaradi manjše porabe je bil odkup letos vsaj za polovico manjši. Enako je pri šolah in vrtcih, saj še vedno niso polni.« Tako so se začeli srečevati z viški solate. »Pridelujemo jo na enem hektarju. Doslej smo še nekako zdržali in nam je ni bilo treba podorati, sedaj smo pa že malo v zamudi s pobiranjem, solata bo hitro prezrela in ne bo več primerna za prodajo.« Dogovarja se za vsaj delni odkup, že sedaj pa ve, da vseh trenutno pridelanih desetih ton zagotovo ne bo prodal, zato je solato že ponudil humanitarnim organizacijam, a prevzem ni tako enostaven, saj je treba zagotoviti embalažo, prevoz, hlajenje.

Povedal je tudi, da v dvajsetih letih, kar intenzivno pridelujejo solato, maja še nikoli niso imeli težav s prodajo. »Viški so pri zelenjavi običajni, a takih še ni bilo. Morda je delno krivo tudi to, da je bilo ugodno vreme in jo imamo sedaj vsi naenkrat. Poleg tega so se ljudje zelo oskrbeli s sadikami. Mogoče trgovci včasih uvozijo prevelike količine in potem skušajo uvoženo solato na vsak način prodati, naša pa stoji. Je pa včasih tudi preslabo označeno poreklo solate. Prav tako bi jedilniki v javnih ustanovah morali biti bolj prilagojeni sezonski hrani,« je Zupan razmišljal o razlogih za trenutno situacijo. Ostaja optimističen, saj niso specializirani zgolj na solato, pač pa pridelujejo še krompir in zelje. »Me pa že sedaj skrbi za mladi krompir, da ne bo podobna zgodba, saj iz držav, kot so Ciper, Egipt in Maroko, zelo pritiskajo, saj ga ne morejo prodati tako kot prejšnja leta, ker so bile restavracije in ustanove po Evropi zaprte.«

Podorali na tisoče kosov

Ogromni viški solate pestijo tudi kmetijo Jarc v Križah. »Katastrofa. Sploh ne vemo več, kaj bi delali. Že trideset let se držimo istega plana glede sajenja. Planiramo že januarja, odkupa pa ni nobenega,« je obupan gospodar Peter Jarc. »Zorali smo že trideset tisoč kosov in še jo bo treba.« Takšnih razmer ne pomni, in kot pravi, jim v tridesetih letih še ni bilo treba zaorati solate, saj se je vselej našla rešitev.

»Trenutna kriza je pokazala, kako zelo pomembna je samooskrba, žal pa smo proizvajalci v brezizhodnem položaju. Ironično je, da imajo dobavitelji veliko manj birokracije, če sklenejo pogodbo s tujim kmetom kot pa z domačim. Apeliram na oblast, razbremenite nas birokracije, podprite domače proizvajalce! V nasprotnem primeru bomo v naslednji krizi povsem odvisni od tuje miloščine. Apeliram tudi na potrošnike, kupujte domače, tako strogih meril glede škropiv, kot jih ima Slovenija, ni nikjer. To vam zagotavlja zdravo zelenjavo, nam pa preživetje. V mojem primeru kmetija poleg družine preživlja še štiri delavce,« je povedal Jarc.